Bernard Nežmah
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Pamflet
V Vipavskem križu so podrli orjaško 70 let staro cedro, ki je stala sredi kraja in motila nove načrte krajevnih veljakov. Redek dogodek – malokateri kraj v Sloveniji lahko priredi žaganje take drevesne lepotice. Ceder je resda kar nekaj, a tako starih komaj kaj. Lokalna oblast je tako pokončala eno najlepših naravnih znamenitosti svojega kraja. Nekaj domačink je jokalo, nekaj bentilo, toda vse je teklo po najbolj demokratičnem postopku: krajevni svetniki so vsi razen enega glasovali za njeno smrt.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja planira speljati hitro koroško cesto mimo Braslovč in žrtvovati velike hektare odličnih kmetijskih zemljišč. Domačini protestirajo, se zbirajo na javnih shodih, podpirajo jih okoljevarstveniki, celo kmetijski minister Dejan Židan na vladnih sejah temu projektu nasprotuje s solzo v očeh. In rezultat? – Nič. Cerarjeva ekipa razume demokracijo kot spektakel, v katerem ima ljudstvo sicer pravico ugovarjati, vlada ga tolerantno posluša, nato pa naredi tako, kot je sprva nameravala.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Pamflet
Peripetije okoli prodaje »Telekoma« bi lahko končale v vojaškem leksikonu, a tokrat se velja ustaviti pri vprašanju demokratičnosti. Je bolj demokratično, da o prodaji odloča premier Miro Cerar ali vodja opozicijske ZL Luka Mesec ali celo eden bivših predsednikov, ki zoper prodaje grmi kar na spominskih srečanjih sicer posvečenim tragedijam druge svetovne vojne? Naj odloči vlada in njen SDH ali protestniki na ulicah in po medijih?
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Pamflet
Pred mesecem je vladajoča koalicija skupaj s poslanci ZaAB in ZL predlagala zakon, ki bi radikalno onemogočil kandidiranje na volitvah vsem, ki so bili kdaj obsojeni, in vpeljal odpoklic županov. Po skrbnem premisleku so ta predlog pospremili z besedami, da zdaj dvigujejo etiko v politiki. Reč je bila tako nujna, da so jo dali kar v hitri postopek, da jo sprejmejo na mah.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Pamflet
Značilnost diktatur in avtokratskih režimov ni samo nasilje nad opozicijo in drugačnimi mnenji, ampak tudi iznajdba in populariziranje lastnega jezika. Nemški Žid Viktor Klemperer je napisal knjigo »Govorica tretjega rajha«, v katerem je pokazal, kako je nacizem soustvaril tudi besednjak, ki je zavladal v mentaliteti družbe. Med drugim izpostavlja pojem »heroj«, ki je naenkrat označeval samo še podvige nemške vojske, ne pa junaštva taboriščnikov, ilegalcev in arijskih žena, ki so se uprle pritiskom, da se ločijo od svojih judovskih mož. To je danes znano in sprejeto, kaj pa govorica komunizma? Ko je po drugi vojni v Jugoslaviji hotel partijski režim s kom obračunati, mu je pritaknil naziv – fašist. Z njim pa je seveda zrasla množica antifašistov, ki so veljali že zaradi svojega imenovanja apriorni pozitivci, pa četudi so za seboj puščali deset tisoč in več človeških trupel v Kočevskem rogu in Barbarinem rovu. Kar je nenavadno, je ponovna mobilizacija pojma antifašizem na Slovenskem. Zgodovinska raba tega termina je bila sama v sebi nesmiselna. Sovjetska zveza je leta 1945 razglasila zmago nad fašizmom, s katerim se sploh ni bojevala. Fašizem je vladal z Mussolinijem v Italiji, medtem ko je Sovjetsko zvezo napadel Hitlerjev nacizem. Stalinove armade so porazile nacizem in ne fašizma. Podobno na Slovenskem, kjer je fašizem kapituliral leta 1943, zmagoviti maj 1945 pa beleži konec nacistične okupacije.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Pamflet
Zgodovinske in okoljske polucije
Kakor koli že obrnemo, zgodovina se vedno vrača. V Srbiji je sodišče rehabilitiralo Dražo Mihailovića, ki ga je sodišče leta 1946 obsodilo na smrt kot narodnega izdajalca. Sodniki tokrat niso presojali krivdo ali nekrivdo, temveč celoten proces, ki je bil voden nezakonito.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Pamflet
Ob praznikih vstaj in zmage nad okupatorji v drugi svetovni vojni je na delu amnezija spomina. 27. april kot dan OF je deležen široke medijske pozornosti, medtem ko je 13. maj 1941 še naprej globoko zabrisan. Na ta dan je namreč skupina upornikov, ki jo je vodil Danilo Zelen, aktivist organizacije TIGR, na Mali gori izvedla oborožen spopad z italijanskimi okupatorji. Daleč pred prvimi partizanskimi streli so se torej uprli primorski uporniki, ki so bili vojaško organizirani že od konca dvajsetih let kot prva slovenska antifašistična organizacija. A dejstvo, ki je bilo pod partijskim režimom strogo zabrisano, je še dandanes kisla kost za osrednje medije. Čeprav prosti komunistične cenzure še vedno ne vedo, kaj bi s tem dogodkom in se ga raje ognejo.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Pamflet
Ob proslavah sedemdesetletnice zmage nad nacizmom v Evropi si poleg slavja velja zastaviti nekaj vprašanj. Na ta dan se je resda končala morija, ki jo je izvajal nacistični režim, vendar to ni prineslo zmage miru in človečnosti. V Alžiriji je francoska oblast streljala na alžirske demonstrante, od katerih so tisoči dan svobode pozdravili s svojo smrtjo. Tudi usoda zajetih nemških vojakov in drugih kolaboracionističnih enot kaže, da se je brezpravje tudi po Hitlerjevem zlomu nadaljevalo. Angleški zgodovinar Keith Lowe je v knjigi »Podivjana celina« prinesel statistične podatke o umrljivosti vojnih ujetnikov. Od teh, ki so se znašli v angleških taboriščih, jih je umrlo manj kot promila, v francoskih 2,6 odstotka, v poljskih 7,7, medtem ko je bila smrtnost vojnih ujetnikov v sovjetskih taboriščih kar 35,8 odstotka. Neslavni evropski rekorder je Jugoslavija, kjer jih je v rokah Titovih armad pomrlo kar 41,2 odstotka.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Pamflet
Vlada Mira Cerarja je prek noči sprejela traso hitre ceste F 2 od Velenja do Šentruperta. Še več, ni sprejela nove lokacije, temveč je zavrgla staro, ki jo je sprejela že prejšnja vlada. Ob dnevu zemlje se je zato zbrala množica protestnikov v Braslovčah, ki je protestirala zoper neumnost, da izberejo dražjo, daljšo in za okolje bolj uničujočo inačico. Domačini bi namreč zaradi nove trase izgubili 100 hektarjev plodne zemlje. Odzvala se je ministrica za okolje Irena Majcen, ki je s protestniki opravila s prostim stavkom - da je novi izbor najboljša možnost!???
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Si upamo videti to, kar vidimo?
Človek stopi v dan in ugleda prelepo sončno jutro. Je to res, kar vidi? Zmeden se obrne na ministrstvo za pravosodje, ki mu v odločbi potrdi, da je dejansko obsijan s soncem. A vseeno ni povsem prepričan, če prav dojema stvarnost, pa zato vloži še tožbo zoper vremensko napoved na Upravno sodišče, ki mu potrdi, da so vremenarji samovoljno napovedovali vreme in da danega dne res sije sonce. Ker je temeljit, preveri še v tretje in vloži prijavo na KPK. Ko mu tudi ta potrdi, da je zunaj sončen dan, naposled popusti in sprejme, da je bilo to, kar je sam videl, že od začetka lepo sončno jutro.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Pamflet
Politika kot popravljanje krivic
»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, da bodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vladajoča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potem sami z amandamji korigirali. Zakon je pač nekaj pragmatičnega, za kar moraš prepričati parlamentarno večino. Namreč šele takrat postane otipljiva korist tudi za obubožane. Glasni medijski nastop v trenutku, ko se problema institucionalno že loteva vlada, pa je videti kot reklamna akcija ZL.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Pamflet
Če kupiš mlinček za kavo, dobiš certifikat, da bo reč mlela vsaj eno leto. Kakšno garancijo pa imajo besede zunanjega ministra? Karl Erjavec pred kamerami pove, da bo njegova stranka glasovala za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra in napove, da če bo SD odšla iz koalicije, nič zato, bosta vladali naprej SMC in Desus. Potem mine manj kot dan, v javnost ne pridejo nobeni novi dokumenti ne evidence, isti Erjavec se spet postavi pred novinarje, a tokrat pove, da njegov Desus ne bo podprl odstavitve ministra Vebra. Besede vodje druge najmočnejše vladne stranke imajo rok trajanja manj kot 24 ur! Ker ima mož smisel za glumaštvo, je pričakovati nov rekord: besede, ki jih bo izrekel dopoldne, bo že popoldne postavil na glavo.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Pamflet
Ob parlamentarnem razkritju, da je vojaška obveščevalna služba z nadzorovanjem »Telekoma« prekoračila svoja pooblastila, je zadevo resno vzel celo premier Miro Cerar in si vzel dober teden za temeljito proučitev. Pred tem mu je koalicijska SD zagrozila z izstopom iz koalicije, če si drzne ukrepati proti njenemu obrambnemu ministru Janku Vebru, kar pa je predsednika vlade spravilo v očitno jezo. Na logiko pobratimstva: če smo skupaj v koaliciji, potem smo nedotakljivi, je odgovoril s šolskim ukorom, tako da bo pustil ministra Veber, da kot šolar molče in pokorjeno čaka na njegovo razsodbo. Ali bo šlo le za demonstracijo vladarjeve moči ali za odstavitev, bo razvidno naslednji teden.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Pamflet
Pravica do zaščite pred zgražanjem javnosti
Pod vlado Mira Cerarja se je dogodil doslej najostrejši politični napad na policijo. Razlog je bila policijska preiskava v parlamentu povezana s primerom Bratušek. Premier ji je očital nespodobnost, preiskovanka, da je bilo preiskovanje nepotrebno, glasno se je odzval župan Zoran Janković, rekoč, da je preiskava nesmiselna. Dan za tem je padla že prva žrtev - sodnik Andrej Baraga je bil primoran odstopiti zaradi predhodnega tvitanja. Reč se je zavrtela kot salto mortale, najprej je sodišče sporočilo, da spada tvit med zasebne aktivnosti sodnika, a že ob zori so spremenili ploščo in razglasili, da je bilo sodnikovo politično tvitanje nedopustno. Podobno so reagirali osrednji mediji, »Delo« je denimo policijsko akcijo pospremilo kar z slabšalnim naslovom »Cirkus NPU«, potem pa se je udarec proti policiji še zaostril. Predsednik parlamenta Milan Brglez ni izbiral besed: nikoli več kaj takega!, medtem ko sta vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in ZaAB Jani Möderndorfer tirumfirala s tiradami pred teve kamerami.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Pamflet
Minuli teden se je dogodil KPK. Njegov šef Boris Štefanec, ki je dolgo deloval kot pravniški kekec, je objavil podatke, zaradi katerih se je stresla vlada. Naenkrat se je pokazala povsem nova slika aktualne vlade. Premier Miro Cerar in šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar sta v minulem desetletju zaslužila poleg plač še za skoraj 400 in 600 tisočakov, sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Peter Vesenjak je s svojimi firmami državnim podjetjem dolžan več kot 5 milijonov, financminister Dušan Mramor pa je poleg službe prislužil še za 80 tisočakov. In zdaj pozor, mož, ki bdi nad državnim proračunom, ki je eminentni finančni strokovnjak pa ne zna povedati ne sešteti, koliko stranskih zaslužkov je dobil od poslovanja z državnimi podjetji v letih na prelomu tisočletja, v letih pred 2003, ki ne zapadejo očesu KPK!??
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Pamflet
Vrhovno sodišče (VS) je odpravilo zloglasno poročilo KPK o Janezu Janši. Opozicijska SDS je kajpak takoj zahtevala od premiera, da odstavi ministra Gorana Klemenčiča, tedanjega predsednika KPK. Kako naj ta, ki je spoznan za kršitelja zakonov in ustave, predstavlja politični vrh pravosodja? Predsednik vlade Miro Cerar je zadevo proučil in sklenil, da je bilo nekdanje ravnanje njegovega ministra OK, da je delal skrbno in da je šlo le za procesne napake, kar navsezadnje kaže tudi šest sodnih odločb, ki so potrdile pravilnost dela Klemenčičeve trojke. Preprosto povedano – še naprej ostaja, da Janša ni znal pojasniti izvora premoženja, šlo je le za tehnično napako v vodenju postopka.
-
Nekoč kultni filmski revolveraš Clint Eastwood je posnel polemični film »Ameriški ostrostrelec«, ob katerem nastopa s protivojno držo. A pri eni največjih aktualnih filmskih uspešnic je pomenljivo ozadje: film bi naj posnel veliki Steven Spielberg, toda produkcijska hiša »Warner Bros« je od sodelovanja odstopila, ker so bili njegovi napovedani stroški filma previsoki. Finančniki gigantske filmske korporacije celo pri spektaklu tehtajo, kako bi bilo moč projekt izpeljati občutno ceneje. In v hipu pademo v primerjavo s slovensko bančno luknjo, v kateri je lokalni bančni možganski trust kreditiral za milijarde zgrešenih projektov. Najbolj plačani in najbolj čislani eksperti so ravnali kot popolni diletanti!
-
Medijska afera, ki je postavila v ospredje oceno, da je država s preveč milijardami dokapitalizirala banke, je prinesla spoznanje, ki je bilo poprej skrito. Zdajšnji in bivši ministri so izpostavili, da je bila razlastitev malih delničarjev in lastnikov obveznic zahteva vrha EU. Preprosto, če smo hoteli sanirati bančni sistem, je bila potrebna žrtev. Sto tisoč državljanov je moralo zato v dobrobit skupnosti izgubiti za 600 milijonov vrednostnih papirjev. In še drugače – bančnodržavni vrh je rešil državo pred trojko tako, da je razlastil pet odstotkov državljanov.
-
Ko bi zgodovina izbrala drugo pot
V parlamentu se je dogodil doslej nezamisljivi prizor: osrednji veljaki Nove Slovenije, Združene levice, SD in SDS so spregovorili v isti govorici. Matej Tonin, Luka Mesec, Andrej Šircelj in Matjaž Han, ki jih med seboj ne druži nič razen poslanskega mandata, so izrekali eden za drugim najostrejšo kritiko nad načinom, kako sta prejšnja vlada in »Banka Slovenije« izvedli bančno dokapitalizacijo. Rabota, o kateri je ta rubrika pisala že pred meseci, je zdaj dominantna topika. Deset tisoče državljanov, ki so nekoč kupili bančne delnice in obveznice, je bilo na prvi mah razlaščenih. Po drugi strani pa so tajkuni in Zorani Jankovići, ki so si od bank izposodili debele milijone, a jih niso vrnili, bili na drugi mah rešeni svojih dolgov. Njihov osebni dolg odtlej znaša nič, medtem pa je njihov realni dolg prevzela »Slaba banka« in z njo vsi državljani.
-
Evropski voditelji zavezništva liberalcev in demokratov so v Talinu soglasno obsodili napade proruskih separatistov na civiliste v Ukrajini, skupaj z njimi tudi slovenski premier Miro Cerar. Film, ki se ponavlja iz meseca v mesec. Toda v državljanski vojni se vendar bojujeta dve strani, istočasno je francoska AFP poročala o smrti treh civilistov v mestu Doneck, ki pa so padli pod topniškim napadom ukrajinske armade. Ljudje umirajo v krvavi vojni tako pod ruskimi kot pod ukrajinskimi kroglami, predstavniki EU pa vztrajno izpostavljajo enega samega zlodeja in tako čez noč potem razglašajo nove in nove sankcije proti Rusiji. V kompleksnem ukrajinskem problemu in v peklenski usodi tamkajšnjih meščanov, katerekoli narodnosti že so, je uradi evropski lek enosmeren – kaznovati je treba Kremelj. Žaljenje razuma!
-
Kdaj mediji lansirajo obskurno temo, ki potem dneve prekriva bolj relevantne. Te dni lahko prebiramo vest, da je hrvaško sodišče z nekaj tisoč evri penalov zagrozilo lastniku psa, če bo ta ponoči še kdaj zalajal. Praktično nič pa o izidu referenduma v dolini Neretve, kjer so se v Pločah domačini z 90 odstotki glasov proti uprli načrtu za gradnjo velike termoelektrarne v Eldoradu mandarin. Bizarno je zanimivo, spodbudna zgodba o civilnem gibanju, ki je lep zgled za delovanje civilne družbe tudi na Slovenskem, pa ne. A tokrat niso bili akter mediji, temveč tožilstvo, ki je sprožilo zadevo, ki presega meje zdravega razuma. Enega za drugim preganja namreč novinarje od Anuške Delić do Erika Valenčiča, ki naj bi z novinarskimi prispevki razkrivali skrivnosti tajne policije, Sove po imenu. Reč je dvakratno deplasirana.
-
Peticiji in opredeljevanja za ali proti privatizaciji 15 podjetij so sama po sebi produktivni konflikt s stališča družbenega dialoga. Pred državnim poroštvom za TEŠ 6 pač ni bilo videti silne javne diskusije, kjer bi poleg argumentov »za« lahko slišali tudi razloge za »proti«. Ne, da teh takrat ni bilo, le množični mediji jih niso priobčili, kaj šele postavili za osrednjo temo, ker za njimi ni stala skupina politične in medijske moči. Toda, ali je bil širok javni premislek o šoštanjskem energetskem gigantu res obskuren in nesmiseln? Zdaj, le nekaj let pozneje, skoraj ni parlamentarne skupine, ki bi zahteve za preiskavo TEŠ 6 rabot ne postavila na svojo agendo. Skratka, množični mediji so vsi po vrsti opustili svojo funkcijo glasnika javnosti, ko so bili ocenili, da polemika ni bila vredna naslovnih strani, ker njene teže niso presojali skozi idejo in demokratičnost dialoga, ampak le po manku elitizma protagonistov.
-
Peklenska usoda časopisa »Charlie Hebdo« je v svetu sprožila množično podporo. Posamezniki so s svojimi donacijami hitro zbrali milijon evrov za obnovo demoliranih prostorov, novinarji in uredniki pa so po tragični smrti svojih kolegov izdali novo številko, s katero vztrajajo pri svojem časniškem projektu. A hkrati s tragedijo je vzniknil tudi biznis. Satirični list, ki je poprej izhajal v 60 tisoč izvodih, je povečal naklado na 3 milijone, časnik, ki je poprej izhajal le v francoščini, je zdaj na voljo tudi v angleškem, arabskem in drugih jezikih, tako v papirni kot v e-inačici. Smrt in tragika sta tako postala donosni posel po starem reku – ta bi prodal še mrtvo mater!
-
V Nemčiji so organizirane skupine državljanov v gibanju »pegida« začele z mirnimi protesti zoper priseljevanje tujcev in islamizacijo zahoda. Misel na preganjanje nezaželenih, se pravi spomin na nasilje nacizma je spodbudil druge številne nemške prebivalce, da so se tej ideji uprli s protiprotesti, na katerih pozivajo k solidarnosti do priseljencev.
-
Profesor na Univerzi v Grenoblu Yves Citton je izdal knjigo z naslovom »Pour une écologie de l’attention«, v kateri polemizira z vladajočim mnenjem, da se internetne generacije niso sposobne skoncentrirati na eno temo, ker pač neprestano skačejo z ene spletne strani na drugo. Problem so po njem vsi preostali, ki svojo pozornost prepustijo množičnim medijem, ki jim določajo, na kaj morajo biti pozorni, pri čemer sami sploh ničesar več ne opazijo. Celo v primeru, ko so do vsebine informacij kritični, so že del igre, saj se vneto ukvarjajo z lansirano medijsko temo, namesto da bi preusmerili pozornost v vitalna vprašanja družbenega bivanja.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Pamflet
Junak olimpijskih iger leta 65 je bil cesar Neron, ki je bil večkratni zmagovalec, med drugim tudi v igranju na liro in v konjskih dirkah. A v zgodovino se je zapisal kot veliki prevarant, saj je tekmece podkupil in zastrašil, da so bodisi odstopili ali pa zaostali za njim. Zmagal je celo na tekmi, na kateri sploh ni prišel do cilja. A ta zgodovina, ki je dolgo veljala za neponovljivo, se je zadnjič ponovila kot farsa na volitvah za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Osrednji mediji so o njih poročali kot o spopadu z nekaj nedostojnimi potezami, ne da bi izpostavili glavnega akterja Zorana Jankovića. Jasno, vsakdo ima pravico, da kandidira, toda kaj je storil predsednik Pozitivne Slovenije?
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Pamflet
Na dan človekovih pravic je predsednik Borut Pahor podelil posebno odlikovanje aktivistom »Eko–kroga«, ki v Trbovljah že desetletje bijejo borbo za človeka vredno okolje brez nevarnih in zdravje ogrožajočih industrijskih izpustov. Ne, to bi bila le prvoaprilska šala. Prvi mož v državi je priredil le slavnostno srečanje, na katerem so doneli hvalospevi o pomembnosti zavzemanja za človekove pravice.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Pamflet
Pred mesecem je vlada napovedala rez v plače javnih uslužbencev. Projekt je zastavila kot usoden in neizogiben prispevek k znižanju državnega primanjkljaja.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Pamflet
Bilo je konec aprila v oddaji »Tarča«, ko se je dr. Miro Cerar tako razjezil nad etičnimi standardi in delovanjem prejšnje vlade, da je napovedal, da imajo pa zdaj tega dovolj in da bo ustanovil svojo stranko, ker je nekaj treba spremeniti.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Pamflet
Medijsko razkritje luksemburških davčnih poslov je zatreslo samo bistvo Evropske unije. Mož, ki sliši na ime Jean-Claude Juncker, je prvi mož evropske komisije, ki naj bi tlakovala pot prosperitite v Evropi. Toda zdaj je urbi et orbi zadonelo, da Luksemburg z nizkimi davki parazitira na račun drugih evropskih držav. Veliki medijski zvon tolče šele zadnji teden, toda že julija je Nick Cohen v reviji »The Observer« nasprotoval tedanjemu kandidatu za predsednika evropske komisije. Britanska firma »GlaxoSmithKline«« je denimo prenesla svoje poslovanje v luksemburško prestolnico, kar na ravni davkov pomeni, da namesto 28 odstotnih dajatev v britanski budžet plačuje le pol odstotka v luksemburški. Še plastično: namesto da bi na otoku plačala 34 milijonov, v luksemburško blagajno »donira« 300 tisočakov. Richard Brooks, avtor uspešnice »Veliki davčni rop«, je Luksemburg označil za večjo nevarnost kot je pralnica denarja na Kajmanskih otokih. Junckerjeva dežela namreč izkorišča vse prednosti svobodnega gibanja kapitala po EU, medtem ko Kajmančani teh ugodnosti nimajo.
