N'toko

N'toko

  • N'toko

    N'toko

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Žive meje

    Dobro nasilje

    Živimo v eni izmed najvarnejših držav na svetu, v kateri skorajda ne poznamo novic o strelskih pohodih ali uličnih vojnah. Dogodki, kot so navijaški izgredi ali politični spopadi, so pri nas redki, kadar pa se zgodijo, celotno državo prekrije oblak tesnobe. Morda smo res ideološko razklani, a si prebivalci Slovenije kljub temu v veliki meri delimo prepričanje, da se morajo problemi reševati nenasilno. Vse javne osebnosti so ob kakem izrednem dogodku zato dolžne pred kamerami in na Twitterju izreči tisti generični stavek: »Ostro obsojamo vsako nasilje«. Nasilje je vedno in povsod slabo, ne izkazati zgroženosti nad njim pa bi bilo podobno škandalozno, kot če ne bi hoteli čestitali Petru Prevcu za zmago. Več

  • N'toko

    N'toko

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  | 

    Rogoviljenje

    Težko je skeptiku razložiti, kaj je tako privlačnega na Rogu. Če bi moral kot režiser posneti reklamni oglas, ki naj bi širšo množico navdušil nad okupirano tovarno, bi res težko našel uporabne prizore. V vsak kader bi se verjetno vsilila kakšna propadajoča fasada, prazna piksna uniona, lokalni čudak ali »sumljiv« tujec. Lažje bi v njem posnel prizor za mafijski film – morda tisti del, kjer gangsterska tolpa v zapuščenem skladišču mrcvari kako nesrečno žrtev. Težko se je otresti trapastih prepričanj, ki jih ima javnost o Rogu, in verjamem, da se marsikdo res ne bi dobro počutil v njem. Več

  • N'toko

    N'toko

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Žive meje

    Nevidno delo

    Čeprav se večina ljudi strinja z idejo, da je vsako delo častno, vsi vemo, da v praksi nekatere službe prinašajo bistveno več časti kot druge. Na to odločilno vpliva že količina pozornosti, ki so je v medijih deležni nekateri poklici. Politike, športnike, umetnike in druge javne osebnosti obdaja avra uspešnosti prav zato, ker svoje delo opravljajo vsem na očeh. S podobnim občudovanjem ponavadi gledamo tudi na poslovneže, pravnike, inženirje in druge profesionalce, ki se jih iz različnih razlogov drži poklicni prestiž. Dejstvo pa je, da je velika večina služb tako neatraktivnih, napornih in dolgočasnih, da se jim kamere izognejo v širokem loku. Večina delavcev ni deležna nobenega posebnega čaščenja, saj delovni teden preživijo v popolni anonimnosti. Družba se obnaša, kot da njihovo delo sploh ne bi obstajalo in so nam stavbe, ceste in računalniki padli v naročja naravnost iz glav slavnih vizionarjev. Več

  • N'toko

    N'toko

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Žive meje

    Bajke in povesti o integraciji

    Odkar so se zaprle balkanske meje in so transport beguncev skozi naše države v celoti prevzeli tihotapci, so begunci izginili tudi iz javnih pogovorov. Kot bi se družba želela oddahniti od čustvenega napora, ki so ga pomenile vsakodnevne novice s fotografijami prezeblih množic in toksičnimi komentarji nestrpnih sodržavljanov. Zavladal je prijeten občutek olajšanja, saj se je kriza preselila drugam in nam ni več treba prostovoljiti na mejah ali protestirati na ulicah. Mediji so končno lahko opustili že dolgočasno preštevanje migrantov, v vse redkejšem poročanju pa se je beseda »kriza« umaknila bolj lahkotni »integraciji«. Zdaj ko je Cerar zajezil tok, naj bi državo čakala le še ena naloga: ugotoviti mora, kako bo čim hitreje integrirala peščico nesrečnežev, ki jih je naplavilo v naše kraje. Več

  • N'toko

    N'toko

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Žive meje

    Divje horde

    Petnajstega aprila 1989 se je na stadionu Hillsborough v Sheffieldu zgodila ena največjih tragedij v zgodovini nogometa. Tisti dan je pred začetkom tekme pri vstopu v dvorano zavladal kaos, v katerem je umrlo kar 96 navijačev. Kot so pokazale raziskave, so incident povzročile vrsta malomarnih odločitev policije pri razporejanju obiskovalcev ter napake poveljnika, ki je 2000 ljudi dal pognati skozi zasilni koridor, ne da bi pomislil, kaj jih čaka na drugi strani. Ko so se, stisnjeni ob ograjo na koncu predora, začeli dušiti pod pritiskom množice, je lahko le še nemočno opazoval s tribune. Več

  • N'toko

    N'toko

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Žive meje

    Neoliberalizem za vedno

    Tale bitka proti neoliberalizmu res ne bi smela biti tako zahtevna. Zakaj se sploh še moramo prerekati? Ni Picketty v svetovnem bestselerju dokazal, da bo brez večje progresivne obdavčitve prepad med revnimi in bogatimi še naraščal? A slučajno kdo ni opazil, koliko denarja bogataši skrivajo v davčnih oazah? Je treba znova in znova obuditi spomine na finančno krizo, ko so banke reševale izgube z davkoplačevalskim denarjem? Argumenti so jasno na strani levice, ne pa prostega trga. Tisoče komentatorjev, ekonomistov, filozofov, aktivistov in celo papež nam vsak dan govori, da je neoliberalizem zlo. Je še potrebna kakšna debata? Več

  • N'toko

    N'toko

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Žive meje

    V zagovor protisistemskemu nerganju

    Grega Repovž v prejšnjem uvodniku opozarja na problem, ki že dolgo pesti Slovenijo –vsegliharstvo. To je tista vstajniška »vsi so isti!« drža, ki v skupni koš strpa vse politične in gospodarske elite ter jih simbolno odpošilja v gulage. Kot pravilno ugotavlja, lahko prav takšni slogani pomagajo priti na oblast najhujšim populistom. Kjer ni možno ločiti med boljšimi in slabšimi politiki, bo najbrž zmagal najglasnejši. Če nismo pazljivi, se nam torej lahko zgodi, da postane edino sprejemljivo vodstvo za našo uporniško državo kombinacija Pahor-Janša. Če so že vsi isti, naj vsaj zmaga nekdo, ki nas bo zabaval s svojimi tviti in nastopi. Več

  • N'toko

    N'toko

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Žive meje

    Vojska skrajnih levičarjev

    Obiskovalci protestov v Ljubljani se kar dobro poznamo med sabo. Nekateri se hodijo politično izražat na ulico že od 80. let, drugi smo začeli v času študentskih protestov ali med vstajami, ne glede na generacijo pa lahko vedno računamo na to, da bomo pod transparenti videli znane obraze. Sem in tja se seveda zgodi kakšen večji dogodek, ki pritegne nove obiskovalce, večino časa pa se naš klub giblje med 500 in 2000. Imamo svojo skupno zgodovino, tudi nesoglasja in zamere, a ob političnih škandalih (še posebej, če za njimi stoji Janša) vedno strnemo vrste in se zberemo pred krajem zločina. Več

  • N'toko

    N'toko

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Žive meje

    Kje jaz živim?

    Butale, Blatni dol, Zlovenija, Slovenistan, sLOLvenija, Noriško kraljestvo ... Seznam ciničnih odgovorov na vprašanje »kje jaz živim?« z vsakim dnem postaja daljši. Mediji nas pač vsako jutro zasujejo z novimi novicami o ekscesih naših sodržavljanov in od nas terjajo zgražanje. Kamorkoli novinar pogleda, lahko najde nove dokaze, da naša družba drsi v barbarstvo, analiziranje slovenskega primitivizma pa je postalo priljubljen literarni podžanr. »62 % ljudi je glasovalo proti gejem!« »1000 protestnikov na shodu proti migrantom!« »Žalec porabil 320 tisoč evrov za fontano piva!« Predvsem med meščani se ustvarja vtis, da so Slovenijo ukradli podivjani hillbillyji, mnogo pa jih je v tem skupinskem ritualu ogorčenja našlo zatočišče pred državo, v kateri se več ne počutijo doma. Nastal je klub nemočnih opazovalcev, ki se tukaj nimajo s čim drugim identificirati kot s svojimi progresivnimi političnimi pogledi. Za njihovim vprašanjem »kje jaz živim?« pa se v resnici skriva drugo, precej bolj zahtevno vprašanje: »Zakaj ne morem ničesar spremeniti?« Več

  • N'toko

    N'toko

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Žive meje

    Šovinisti

    Julien Blanc samega sebe opisuje kot »mednarodnega coacha socialne dinamike«. Povedano drugače, je šovinist, ki manj samozavestne šoviniste na dragih seminarjih poučuje, kako pravi moški pridejo do seksa. Mladi guru ameriških closet mačov se je prvič znašel na medijskem radarju leta 2014, ko je na YouTubu objavil video z naslovom »Beli moški fuka Azijke v Tokiu«. V njem razlaga, da so Japonke najbolj glupe ženske na svetu in da lahko belec z njimi počne, karkoli mu paše. »Japonska je super. Hodim po cesti in grabim punce za glave, jih porinem na tiča in se zraven derem ‘Pikachu’.« In Julien ne laže – posnetki z njegovih tokijskih pohodov nam nazorno prikazujejo nič hudega sluteče punce, ki so sredi ulice pristale z obrazi v hipersamozavestnem mednožju slavnega coacha. Več

  • N'toko

    N'toko

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Žive meje

    V jeziku vojne

    Čeprav so iztekajoče se leto zaznamovale debate o migracijah, smo prebivalci Slovenije v tem času zares dobili le enega novega soseda. V naše kraje se je naselil strah. Ta je spremenil našo družbo hitreje in bolj temeljito kot katerakoli množična selitev. Nekaterim so srh v kosti pognali teroristi, begunci, geji, levičarji, drugim pa je kri zaledenela zaradi žice, vojske, ksenofobov in desničarjev. Še največ ljudi pa se je znašlo v vmesnem prostoru – v tesnobi informacijskega kaosa, kjer se zdijo vse grožnje enako resnične in vse rešitve enako oddaljene. V naše pogovore je tako vse pogosteje zašlo vprašanje »Ali misliš, da bo vojna?«, na katero smo odgovarjali z neprijetno tišino. Leto 2015 si bom zapomnil po tesnobi, ki nas je prevzela ob spoznanju, da zgodovine še ni konec in da nimamo pojma, kaj sledi. Več

  • N'toko

    N'toko

    18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Žive meje

    Soočenje

    Se še kdo spominja Jerryja Springerja? Že dolgo ga nismo videli na naših ekranih, a njegov legendarni pogovorni šov menda še kar živi in je pred kratkim praznoval 25-letnico. Sam se bolj kot vsebine spomnim debat, ki jih je oddaja sprožila. Ob pogledu na čudake, ki so se v etru obmetavali s stoli in v stereotipnih trailer trash dialektih eden drugega obtoževali neverjetno predrznih, celo incestuoznih prevar in fetišev, smo se naslednji dan v šoli vedno spraševali, ali gre za resnične ljudi ali za igralce. So takšni ljudje sploh možni? Ali je režiser izumil neki imaginarni svet, ali smo mi tisti, ki živimo zaščiteni v malomeščanskem balončku in nas Jerry sili v soočenje z resničnimi človeškimi odnosi? Kakorkoli že, oddajo smo zvesto gledali in skupaj z Američani prisostvovali obredu zgražanja nad skreganimi ljudmi, ki jih je voditelj za našo zabavo skupaj postavil v ring. Več

  • N'toko

    N'toko

    4. 12. 2015  |  Mladina 49  |  Žive meje

    Generacija ekstremistov

    Nestrpnost je vedno obstajala, a v šolah danes narašča s svetlobno hitrostjo. Ne videti tega zahteva res visoko stopnjo sprenevedanja. Ne govorim le o nedolžnih predsodkih, ampak o militantnem sovražnem govoru, odkritem simpatiziranju z nacizmom, o fizičnem in psihičnem nasilju. Kako bi lahko bilo drugače? Mladi so vendar 24 ur na dan izpostavljeni poplavi rasističnega hujskaštva, kakršno je bilo še pred nekaj meseci nepredstavljivo. Na noben ekran ni več mogoče pogledati, ne da bi dobili občutek izrednega varnostnega stanja zaradi prihoda ljudi iz drugih kultur, in še nikoli ni bilo toliko ventilov za prostake, ki menijo, da »bi to golazen blo treba pobit«. Smo res mislili, da ta sporočila ne bodo padla na plodna tla pri najbolj idejno dovzetni populaciji? Več

  • N'toko

    N'toko

    20. 11. 2015  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Življenje v filmu

    Nikoli nisem imel občutka, da me v Evropi kaj ogroža. Velik del moje generacije je, tako kot tista pred nami, v najstniških letih brez telefonov ali zemljevidov štopala po vseh koncih kontinenta, in nihče nam ni govoril, da počnemo kaj nevarnega. Nekoč naju je s punco na štoparskem izletu pobral bogati Američan v črnem jaguarju in nama med vožnjo do Ženeve zaupal: »Tudi jaz sem takole štopal po Ameriki, ko sem bil mlad. Vsi smo to počeli. ZDA so bile v moji mladosti pravi Disneyland – nobenega strahu in nezaupanja. Danes pa nikomur več ne pride na kraj pameti, da bi vstopil v avto z neznancem. Vsi so postali paranoični, še v supermarket ne grejo brez pištole.« Meni, najstniškemu štoparju brez denarja so se Američani v tistem trenutku strašno zasmilili. Najin šofer naju je po ogledu Ženeve odložil na letališču, tam pa nama je osebje prijazno dovolilo prespati, ne da bi pokazala kakšno karto ali dokument. Nenadoma se mi je Evropa zdela kot Disneyland. Več

  • N'toko

    N'toko

    6. 11. 2015  |  Mladina 45  |  Žive meje

    Pod oklepom

    Nikoli si nisem mislil, da bom doživel dan, ko bosta policija in vojska najpopularnejši instituciji v Sloveniji. Če bi pred pol leta trdili, da bomo njunim pripadnikom peli hvalnice in jim kuhali kosila, bi vas najbrž imeli za prismuknjene. Milan Brglez bi z izjavo o tem, da je blaginja naše družbe odvisna od pooblastil vojske, gladko zaključil politično kariero. Danes pa smo priča dramatičnemu zasuku javnega mnenja, ko nam prisotnost uniforme očitno ne vzbuja več nelagodja, ampak nas pomirja, mediji pa so polni čustvenih zgodb o naših pogumnih možeh v modrem. Kaj, za vraga, se dogaja, da so robocopi, ki so nam s svojimi pendreki in solzivcem (ali pa z radarji in položnicami) še včeraj pomenili simbol državne represije, danes postali naši intimni prijatelji? Več

  • N'toko

    N'toko

    23. 10. 2015  |  Mladina 43  |  Žive meje

    Dva svetova

    »Ko gledam poročila, me prime strašen občutek tesnobe. Zdi se mi, da padam v depresijo. Stara sem 15 let – ali ne bi bilo mogoče bolje, da se izogibam težkih tem in si ohranim zdrav um?« Vprašanje me je doletelo po koncu neke okrogle mize, kjer smo razpravljali o aktivnem državljanstvu mladih. Priznam, nisem imel pravega odgovora. Lahko je v skupini enako mislečih voditi visokoleteče razprave o problemih sodobnega sveta, precej težje pa se je s temi problemi spopadati v vsakdanjem življenju – v družini, šoli, službi in drugih situacijah, kjer nimajo velika vprašanja kaj iskati. Nasprotno, da bi življenje mirno teklo naprej, se moramo čim manj ukvarjati s temnimi platmi naše družbe, saj bi v nasprotnem primeru utegnili postati depresivni in nesposobni normalnih pogovorov. Več

  • N'toko

    N'toko

    9. 10. 2015  |  Mladina 41  |  Žive meje

    Mnenjski voditelj

    Treba je priznati, lepo je biti opinion maker. Morda sem nekoč stremel k bolj romantični karieri rock zvezdnika ali igralca, a le zakaj bi se izpostavljal krutemu peresu ciničnih kritikov, če lahko uživam večjo slavo kot eden izmed njih? In morda sem nekoč sanjal o drugačnem svetu, o revoluciji in uporu proti družbenim konsenzom, a sem kmalu prišel k pameti in se zavedel, da bi se moral za kaj takega osebno izpostavljati in tvegati svoje dobro ime za neke naivne ideje. Komentatorji bi me raztrgali ob prvem majhnem spodrsljaju. Javnosti bi utegnili razkriti, da nisem pravi revolucionar, da ne prihajam iz skromne delavske družine, da sem prepisal del diplome, da sem nekoč nastopil v reklami za brivnike ... Ne, politični boj ni zame. Svoje znanje in talente bom uporabil za kritiziranje idej drugih in za duhovito portretiranje sonarodnjakov. To imajo ljudje radi. Več

  • N'toko

    N'toko

    25. 9. 2015  |  Mladina 39  |  Žive meje

    Ekonomski migranti, raus!

    Zadnji mesec so se po medijih in socialnih omrežjih potikale vse mogoče prikazni. V te kraje naj bi zdaj zdaj priromali vsi naši najhujši strahovi – teroristi, fanatiki, džihadisti, posiljevalci, izgredniki, izdajalci, sovražniki svinjine in celo tisti grozljivi ljudje, ki ne pobirajo smeti za seboj. Gotovo je bil prihod beguncev v Slovenijo za marsikoga razočaranje, saj so slike z naših mejnih prehodov razkrivale povsem normalne soljudi, ki so se jih s še tako bujno domišljijo obdarjeni opazovalci težko ustrašili. A po enem dnevu, ko smo že skoraj simpatizirali z izčrpanimi popotniki, se je vendarle našla nova prikazen, ki nam omogoča ohraniti zaskrbljenost. V slovenske medije, pogovore in vladne tiskovne konference je prispel najnevarnejši izmed vseh džihadistov: ekonomski migrant. Več

  • N'toko

    N'toko

    11. 9. 2015  |  Mladina 37  |  Žive meje

    Zig zig 2015

    Ni me strah vse te sovražnosti in hujskaštva proti beguncem. Ni me strah Erlahovih tvitov, varnostnih strategij Lejle Irgl ali naslovnic Demokracije, ki namigujejo, da bodo po Slovenski kmalu drveli džipi z zastavami Islamske države. Ni me strah armade komentatorjev, ki vsak članek na temo migrantov okrasijo s svojimi turbosociološkimi dognanji o tem, zakaj begunci zares prihajajo v Evropo. Ni me strah ljudi, ki v mikrokozmosu svojih Facebook skupin masturbirajo na imaginarno zgodovino, po kateri naj bi bili Slovenci nekoč nordijski bojevniki, in jo srdito branijo pred imaginarno prihodnostjo, v kateri naj bi nas z obličja Zemlje izbrisala kombinacija islamske in LGBT-revolucije. Briga me za vse te karantanske bojevnike, ki razglašajo, kako bodo z življenjem branili meje, ki hočejo zaščititi krščanske vrednote, zahodno tradicijo ali kakorkoli že imenujejo svoje riti. Zagotovo vzbujajo strah, a oni sami ne bodo prinesli fašizma. Več

  • N'toko

    N'toko

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Umetnost in resničnost

    Ne spomnim se več, kdaj sem začel povezovati umetnost z uporništvom. Morda so me na to idejo napeljali ameriški gangsta raperji, morda saksofonsko cviljenje Johna Zorna ali pa tisti »Fuck you I won’t do what you tell me!« skupine Rage Against the Machine. Naj je šlo za razfukavanje kioskov Klemna Klemna ali pa za vragolije japonskih nojzerjev The Boredoms, katerih pevec je nekoč prišel na oder kar z buldožerjem skozi steno kluba, moje glasbeno odraščanje so zaznamovali hrupni in moteči liki. Umetnost je bila zato zame nekaj, kar naj bi ljudi brcnilo iz cone udobja. Glasbenik, ki s svojim delom nikogar ne užali, je kvečjemu zabavljač, naloga pravega umetnika pa je biti tisti zajebanec, ki zna prekršiti pravila in družbenim normam pokazati sredinec. Več

  • N'toko

    N'toko

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Žive meje

    Narejeno z ljubeznijo

    Pisalo se je leto 1986 in na nacionalni televiziji se je prvič zavrtela turistična reklama »Slovenija, moja dežela«, ki je sprožila nepričakovan val domoljubja. Ob pogledu na vse tiste male ljudi, ki obdani s slikovito naravo ponosno opravljajo svoje delo, so si Slovenci iz 80. rekli: »Kako čudovita dežela! Kakšni krasni ljudje!« Verjetno še danes ni odraslega človeka v državi, ki se ne bi vsaj malo nostalgično raznežil ob spominu na tistega simpatičnega strička, ki prisloni lojtro na obcestno tablo in s pozornostjo kitajskega mojstra kaligrafije napiše »Slovenija« z malim lipovim listom med o-jem in v-jem. Nikakor ne preseneča, da reklama velja za eno izmed iskric, ki naj bi pomagale prebuditi nacionalno zavest in motivirati Slovence, da so nekaj let kasneje na plebiscitu obkrožili »DA«. V današnjem ciničnem vzdušju si je kar težko zamisliti čas, ko smo dejansko verjeli v idejo Slovenije. Še več, da smo jo imeli celo radi. Več

  • N'toko

    N'toko

    31. 7. 2015  |  Mladina 31  |  Žive meje

    Pjongjang mediji

    Kako prepoznaš totalitarno državo? Po vsej verjetnosti najprej pomislimo na kakega brkatega diktatorja v vojaški uniformi, katerega pompozne upodobitve z vseh stavb in trgov bdijo nad narodom. Pred očmi se nam narišejo nadrealistične časopisne naslovnice: »Veliki vodja odkril novo osončje – vesoljci navdušeni nad demokratično ureditvijo naše republike!« Predstavljamo si histerične TV-voditelje, kako v kamere bevskajo nore protiameriške teorije zarote, ter megalomanske vojaške parade, kjer tisočglave množice vojakov z absurdno strumnimi koraki kažejo svojo predanost domovini. Ena sama neskončna uniformirana resnobnost. Več

  • N'toko

    N'toko

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Žive meje

    Čestitke za pogum

    Vsi se verjetno spomnimo razrednega čudaka. Tistega mozoljastega nesrečneža, ki ga nihče ni hotel v ekipi, ker si je pri telovadbi vsakič zvil gleženj. Ki je med poukom postavljal napačna vprašanja in obkrožal napačne odgovore. Ki je imel čudne starše in se nikakor ni znal prilagoditi. Že prvič, ko se je pojavil na vratih, smo si mislili: »Mater, tale ga je pa najebal.« Športniki so ga tepli, punce so ga zasmehovale in celo piflarji so mu namenili kakšno žaljivko. V resnici nam nikoli ni storil nič hudega (česar za druge sošolce ne bi mogli trditi), a si nismo mogli pomagati, da ne bi brcam razrednih agresivcev dodal še kakšne svoje. Ne glede na to, kaj smo si zares mislili, smo morali sodelovati pri njegovem ritualnem poniževanju. Morda smo ga brcnili še malo močneje, da smo dokazali pripadnost ekipi. Če tega ne bi počeli njemu, bi namreč utegnili njegovo vlogo dodeliti nam. Več

  • N'toko

    N'toko

    3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Žive meje

    Kdo bo vse to plačal?

    Ne tako davno so ameriški evangeličani sprožili pravo idejno revolucijo. Končno je neka vera prišla do temeljnega univerzalnega vodila, ki bi lahko usmerilo vse ljudi k pravim odločitvam v vseh situacijah in s tem rešilo svet. Nobena še tako kompleksna zagata ni bila več videti nerešljiva. Niste prepričani, ali je poroka prava odločitev? Ali naj kupite nov avto? Ali naj spite s seksi sosedom? Ali naj začnete jedrsko vojno z Iranom? Kein problem! Samo ozrite se na zapestnico na svoji roki in ponovite vprašanje, ki je zapisano na njej: »What would Jesus do?« Več

  • N'toko

    N'toko

    19. 6. 2015  |  Mladina 25  |  Žive meje

    #Človek

    Zadnjič me je med hojo po prestolnici ustavil modri jumbo plakat. V stiliziranem vintage pisanem fontu me je glasno poklical z besedo »Človek«. Presenečeno sem obstal v njegovi senci. Kaj pa zdaj to? Reklama, ki ne želi nagovoriti potrošnika, požrešneža ali pohotneža v meni, ampak človeka? Oglas, ki začenja svoj nagovor kot kak veliki humanistični manifest? Ko sem že mislil, da imamo v Ljubljani opravka z novim renesančnim gibanjem, pa sem prebral preostanek manifesta: »Čuvaj svoje mesto, samo eno imaš. Prijavite vandalizem na spletni strani www.ljubljana.si ... #človek«. Torej vendarle ne gre za ljudi, ampak za zidove in kontejnerje za smeti. Več

  • N'toko

    N'toko

    5. 6. 2015  |  Mladina 23  |  Žive meje

    Urbane legende

    »Več kot nas bo, hitreje bomo na cilju!« je nekoč v svojem prizadevanju, da iz Slovenije naredi napredno evropsko državo, slovesno izrekel Janez Janša. Ta slogan, precej politično korekten v primerjavi s kasnejšimi tviter standardi SDS, je takrat kljub vsemu pritegnil pozornost medijev. V oči javnosti ga je spravil trio umetnikov, ki so njegovo sporočilo vzeli dobesedno in res postali Janezi Janše. Spremenili so si imena, se včlanili v stranko in življenja posvetili gradnji nove identitete. Novih članov v SDS seveda niso bili preveč veseli, saj so ekscentrični umetniki preobrazbi navkljub močno kazili uveljavljeno podobo normalnosti med člani stranke. Če kaj, so novi Janezi Janše njihovo pot do cilja upočasnjevali. Več

  • N'toko

    N'toko

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Žive meje

    Genocid

    Ni bil ravno vsakdanji pogovor, niti ne vprašanja, o katerih bi človek razmišljal pod tušem ali med klikanjem po TV-kanalih v četrtek zvečer. Ali Slovenijo napadajo tuje sile? Se nam že dogaja tretja svetovna vojna? Nam bodo zavladale požrešne multinacionalke in nas zasužnjile? Se bo tu sploh še govoril slovenski jezik in pela slovenska pesem, ali morda vse to postaja preteklost? Bodo Zdravljico res zamenjali ameriški pop hiti? V TV-studiu je stalo šest akterjev slovenske glasbene industrije in v oddaji Epilog poskušalo odgovoriti na žgoča vprašanja slovenske narodne samobitnosti. Bili smo priča epskemu soočenju ideologij. Več

  • N'toko

    N'toko

    8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Žive meje

    Poplava neumnosti

    Vse, kar smo hoteli, je imeti normalno, urejeno državo. Državo, v kateri ne bi imeli glavne besede butli in kreteni. Mar res zahtevamo preveč? Tudi če nismo nič posebnega, tudi če smo popolnoma povprečni in neopazni, samo da se nam ne bi bilo treba ves čas sramovati idiotizmov naših voditeljev. Pa saj menda ne more biti tako težko? Vse, kar bi bilo treba storiti, je zamenjati klovnov- Več

  • N'toko

    N'toko

    24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Žive meje

    Tu nimamo kaj filozofirati

    Do marsikaterega izobraženca je informacija o njegovem resničnem družbenem položaju prišla pozno v življenju. Besedi ‘magister’ in ‘doktor’ še vedno obdaja avra veličastnih akademskih institucij in tja nekje do poznih dvajsetih let je povsem mogoče gojiti občutek, da si del nekakšne latentne družbene elite, ki bo zdaj zdaj zasedla pripadajoča ji častna mesta. A če ne prej, se ves dim razblini na deseti obletnici mature – in to že kar na parkirišču. Pogosto se izkaže, da je cenovni razred avtomobilov, s katerimi se na srečanje pripeljejo bivši sošolci, obratno sorazmeren z njihovim učnim uspehom. Iz audijev praviloma stopijo cvekarji iz zadnje klopi, trojkarji prisegajo na prostorne družinske renaulte, odličnjaki, ki so jim učitelji tako radi zatrjevali, da »iz njih pa še nekaj bo«, pa najpogosteje potujejo kar s Prevozi.org. Jasno je, kdo je v življenju nekaj ustvaril in kdo ne. Več

  • N'toko

    N'toko

    10. 4. 2015  |  Mladina 15  |  Žive meje

    Krivi smo sami

    »Za današnje stanje v državi smo krivi sami. Nihče drug ni zafural naših podjetij. Nihče drug nam ni zapufal države. Nihče drug ni ogoljufal naših delavcev. Vse to smo storili sami. Eden drugemu smo kradli, se izkoriščali, izigravali, si lagali, si metali polena pod noge in psovke v obraz. Smo nesposobni gospodarji, ki smo leta plenili lastno bogastvo, dokler ni od njega ostalo skoraj nič. Zato danes nismo druga Švica, ampak še ena drugorazredna vukojebina. Imeli smo priložnost, da smo se igrali s suverenostjo in demokracijo, pa nam ni šlo. Zdaj si je treba priznati, da je igre konec, in prepustiti odločanje bolj odgovornim narodom, preden si ne naredimo še kaj hujšega.« Več