-
Italijanski film S ključi v žepu je rahločutni in za silo razsodni film o klišejih, ki publiki, pregneteni z “resničnimi zgodbami”, nudijo takojšnjo identifikacijo in gratifikacijo - film o hendikepiranem otroku ( Andrea Rossi ), rainmansko obsedenem s številkami, o očetu ( Kim Rossi Stuart ), ki ga po mnogih letih vidi prvič in ki skuša nadoknaditi zamujeno, o potovanju, na katerega...
-
“ Pozabi na ameriški sen - to je Sarajevo, ” slišimo v Nafaki, filmu, ki izgleda tako, kot da je bil posnet pred petimi leti. Fantu, ki med vojno fura videoteko (in ki rad citira filme, tudi Apokalipso danes), oče reče, da naj gre v Ameriko, ker da to ni njegova vojna, toda na drugi strani se bosanski vojak zaljubi v temnopolto Američanko - hja, to je tudi...
-
Po romanih in novelah Philipa K. Dicka so bili posneti mnogi intelektualni akcijski spektakli ( Iztrebljevalec, Popolni spomin, Posebno poročilo ), toda režiserji teh filmov so Dicku zelo pomagali. Ali bolje rečeno, skušali so ga razvezati, razložiti, linearizirati. Če ste te romane in novele brali, namreč niste imeli občutka, da berete akcijske spektakle, prej narobe - imeli ste občutek, da berete izpovedi...
-
Če ste videli Krvavi hostel, potem boste lažje razumeli vse podtone šokerja Turistas, ki nam še enkrat pokaže, kako neumni, kako idiotski, kako naivni in kako arogantni so zahodni turisti. Tokrat se ne znajdejo na Slovaškem, ampak v Braziliji, toda prav tako Bogu za hrbtom, nekje sredi predmoderne džungle, kjer obtiči avtobus, v katerem je tudi šest zahodnih turistas, saj veste, tinejdžerskih dvajsetletnikov -...
-
Eric Schlosser je leta 2001 objavil knjigo Narod hitre prehrane (Fast Food Nation), v kateri je razmontiral McDonald's in Ameriko, ki je McDonald's ne formatira le fizično, ampak tudi duhovno. Prehranjevanje v Ameriki je nevarno, toda industrija hitre prehrane in njena priležnica, mesno-predelovalna industrija, nista spremenili le ameriške kuhinje, ampak tudi ekonomijo, socialo, okolje in, heh, družinske...
-
Greg Kinnear izgleda povsem običajno, kot mali človek brez posebnosti, sleherniško. Zato tudi vedno verjamemo, da bi se mu lahko to, kar se mu zgodi, res zgodilo. Kinnear bi lahko celo življenje stal ob naftni črpalki, a je ne bi opazil. Policaj, ki bi ga ustavil zaradi kakega povsem nedolžnega in banalnega prekrška, recimo trobljenja, pa bi bil tako impresioniran, ko bi v prtljažniku njegovega avtomobila našel...
-
Predstavljajte si Vročino, le da drug z drugim nista obsedena policaj in ropar, Pacino in De Niro, ampak dva policaja, Gerard Depardieu in Daniel Auteuil, ki skušata - vsak po svoje, s svojimi triki in metodami - potolči enigmatično, maskirano, zelo učinkovito roparsko bando, njuno tekmo pa še dodatno komplicira dejstvo, da je šef pariške policije ( Andre Dussolier ) tik pred upokojitvijo in da sta...
-
Borat je zamudil priložnost, da bi obdelal Slovenijo. V Terminalu je Tom Hanks zamudil priložnost, da bi bil Slovenec. The Descent, sijajni triler, ki se dogaja v orjaški podzemski jami, je zamudil priložnost, da bi se dogajal v Postojnski jami. Hja, filmi Slovenijo vedno zamudijo, zgrešijo - ignorirajo. In nič drugače ni v Arsenu Lupinu. Za začetek, Karel X.
-
Darwinova nočna mora, dokumentarec o visokih stroških globalizacije, se dogaja na eksotični lokaciji, v Tanzaniji, ob Viktorijinem jezeru, kjer bi se lahko dogajali filmi vseh žanrov, toda manjši eksperiment sredi šestdesetih je to lokacijo spremenil v torišče apokaliptičnih žanrov.
-
Filmi so bili najprej nemi, toda svoje nemosti niso jemali kot motnje. Ker niso mogli uživati v govorici, so uživali v gibanju - odtod vse tiste burleske, v katerih so junaki bežali, skakali in padali, v katerih so se rušile stavbe in v katerih so se valile nevarnosti. Nemi filmi so bili študije gibanja. In Jet Li, eden izmed najbolj gracioznih in najbolj hiperkinetičnih kraljev borilnih veščin ( Bilo je nekoč na...
-
Ko na oder stopi čarodej, ni nič več to, kar se zdi, da je. To, kar vidite, je le iluzija. In Skrivnostna sled, posneta po romanu Christopherja Priesta, je film o dveh čarodejih, ki v viktorijanski dobi, na prelomu stoletja, tekmujeta v tem, kdo bo izdelal boljšo iluzijo - iluzijo, s katero bo nategnil, premagal, ponižal, “ubil” in ubil drugega.
-
Američani izdelajo puško, ki jo kupi Japonec, ki jo podari maroškemu vodiču, ki jo proda maroškemu pastirju, ki jo da sinu, ki nehote ustreli ameriško turistko - globalizacija je včasih le trzljaj metuljevih kril. Mehiški auteur Alejandro Gonzalez Inarritu je spet na svojem terenu - na terenu svojih mozaičnih eposov, Pasje ljubezni in Enaindvajsetih gramov.
-
Dina (Vida Jerman), žena direktorja Gantarja (Miha Baloh), se zatrapa v mladega košarkarja Luko (Igor Galo). Da bi mu bila bližje, ga najame za sinovega inštruktorja. Košarkar se je naveliča. Direktor umre. Košarkar se vrne najprej vrne k njej, toda po incidentu z njenim sinom, ki ga dolži za smrt svojega očeta, se raje vrne k svoji punci. Še nikoli toliko seksa v slovenskem filmu.
-
Bitka v nebesih + Muhasti oblak
Bitka v nebesih se začne s hardcore felacijo: Ana (Anapola Mushkadiz), bejba pri dvajsetih, ga vleče Marcosu (Marcos Hernandez), hombretu srednjih let. Po licih ji tečejo solze, tako da izgleda kot kip device Marije, ki joče. Zadnji tango v Mexico Cityju? Neke sorte. Oba namreč muči hud občutek krivde: Ana je hči generala, ki se pod pultom prostituira, Marcos, generalov šofer, pa je ugrabil nekega...
-
Utrip groze je tako depresivna, mrtvo počasna grozljivka, da jo morate gledati na fast-motion. In ko jo gledate, si rečete: kje si Wes Craven, ko te najbolj potrebujemo! Toda ironija je v tem, da je Craven - režiser horror klasik a la Zadnja hiša na levi, Opazujemo te, Mora v ulici brestov in Krik - scenarist te grozljivke. No, v resnici niti ni scenarist v pravem smislu tega izraza, hočem reči - Utrip...
-
Slovenija je že ves čas polna režiserjev in scenaristov, ki so tik pred tem, da eksplodirajo v Hollywoodu. Ob koncu osemdesetih smo imeli primerek scenarista, ki je trdil, da je svoj scenarij že spravil do šoferja Sylvestra Stallonea. Žal je Sly potem zamenjal šoferja. Nekaj let kasneje smo imeli primerek režiserja, ki je trdil, da je Hollywood na tem, da kupi pravice za rimejk njegovega filma.
-
Znanstveno dokazano je, da lahko otroci brez problema konzumirajo filme o Jamesu Bondu, zato so otroški Bondi že v osnovi hudo podcenjevanje otrok. In Operacija Strela, v kateri Alexa Riderja ( Alex Pettyfer ), 14-letnega tajnega agenta MI6, pošljejo nad magnata-plus-filantropa-plus-diabolika, ki ga igra Mickey Rourke, je tako podcenjevanje.
-
Begunski, osiroteli, invalidni otroci, ki v kurdskem delu Iraka iščejo in z zobmi pobirajo nedetonirane mine, da bi jih zamenjali za orožje in druge osnove preživetja, so srhljivi kontrast posnetkom Busha, ki obljublja Raj. A po drugi strani, vsi ti otroci ulice in ruševin so signal, da je z idejo Raja nekaj narobe. Ko blodijo med ostanki civilizacije, izgledajo kot zadnji diplomati civilizacije - kot zadnje...
-
Čista je intenzivna, tesnobna, agonična psihodrama džankice ( Maggie Cheung ), ki skuša ponovno sestaviti svoje življenje. Videla je boljše čase: imela je neke sorte pop kariero, njen tip je bil rock zvezdnik, na katerega se je bolj ali manj parazitsko lepila, toda po njegovem overdoziranju in svojem arestu lahko ugotovi le, da so bili za vse krivi prav tisti “boljši” časi in da se bo...
-
Tony Gatlif, francoski auteur romsko-alžirskega rodu, pozna le svojo ulico - in z nje noče. Včasih je ta ulica v Alžiriji, včasih v Franciji, včasih v Romuniji, toda po njej vedno vandrajo nomadski, razseljeni, izgubljeni, pikareskni junaki, ki - ob bogatem folk soundtracku - iščejo svoje korenine. In pogosto so to Romi ( Gadjo Dilo, Mondo ipd.
-
Shafiq ( Riz Ahmed ), Ruhel ( Farhad Harun ) in Asif ( Afran Usman ) so tipični fantje-ki-so-preveč-vedeli nove dobe: najprej jih vojska Severnega zavezništva z ostalimi fanti zbaše v orjaški, kovinski, nepredušno zaprti, totalno zatemnjeni zabojnik, v katerem jim ne preostane drugega, kot da ščijejo drug po drugem (ne sprašujte), potem pa jih predajo ameriškim zaveznikom, ki jih iz Afganistana deportirajo v...
-
Mel Gibson je kariero začel v nasilnih, brutalnih, sadističnih filmih - kot Mad Max. Jasno, mad je bil tudi v Smrtonosnih orožjih. In ker verjame v mistične reči, ni izključeno, da ni v tem videl prerokbe oz. napovedi svoje režiserske kariere. Dodajte še njegov paranoidni predkoncilski fundamentalizem in irakizirani zeitgeist, pa dobite kristjana, ki povsod vidi kri - prej v prvem ( Trpljenje Jezusa Kristusa)...
-
Če fant igra mračno, neogotsko računalniško igrico, če se ta igrica dogaja na stari plantaži v New Orleansu in če zraven te plantaže stoji pokopališče, potem je zelo majhna verjetnost, da bo fant - "igralec" - igrico preživel. Še več: po možnosti umre na enak način kot "junak" igrice. Takih filmov, ki igrajo na tehnofobični moment sodobne tehnofilije, smo zadnje čase videli ogromno, zato ne preseneča, da se v ...
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
Ob vsej protiteroristični histeriji, ki je zajela letališča in letala, so vsi skupaj pozabili na trajekte, ki plujejo po Mississippiju: ne, na trajektih ni protiteroristične kontrole. In Deja vu se začne z apokaliptično eksplozijo trajekta, ki je na tem, da izpluje iz postkatrinskega New Orleansa. Tony Scott bi lahko Deja vu od tu zarolal, kamor bi hotel.
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
Alatriste je najdražji španski film vseh časov, kar pomeni, da se dogaja v 17. stoletju, ko Španija že rahlo izgublja imperialno moč, da vsebuje bitke, ki so tako emtivijevsko nasekane, da bi jih lahko posneli v dnevni sobi, in da ima tako tanko zgodbo, da bi jo lahko poslali v obliki smsa.
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
“ Michael Jordan igra košarko. Charles Manson pobija ljudi. Jaz govorim. Vsak človek ima kak talent, ” dahne Nick Naylor ( Aaron Eckhart ), cinični spin doctor, specialist za marketing, PR, lobiranje in zvijanje faktov, “japijevski Mefistofeles”, glasnik Akademije za tobačne študije. Da bi dokazal, da tobak ni adiktiven, mora podkupiti umirajočega Marlboro Mana ( Sam...
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
Nesmrten, posnet po stripu Enkija Bilala, se dogaja ob koncu 21. stoletja, ko hočejo alieni postati ljudje, ko nesmrtnosti ne jamčijo niti Bogovom in ko New York izgleda kot kriogenični remix metropolisa iz Iztrebljevalca in starega Egipta iz Zvezdnih vrat - s pridihom Petega elementa.
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
Pingvini pojejo: kdor poje, je naš. Toda Fuši ( Elijah Wood ), sin Norme Jean ( Nicole Kidman ) in Memphisa ( Hugh Jackman ), ne poje, ampak pleše. Ergo: Fuši ni naš, ampak “drugačen”. Naj se prilagodi? Ne! Bodi to, kar hočeš, sporočajo Vesele nogice. Popotovanje cesarskega pingvina se torej nadaljuje, le da v Nogicah pingvini niso živi, ampak digitalno animirani, toda obenem so...
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
Se še spomnite filma Življenje je lepo? Če hočete, lahko zdaj vidite garažno verzijo: razlika je le v tem, da Roberto Benigni v Tigru in snegu komedije ne odpelje v Auschwitz, ampak v Irak, ki je inspiracija za poete in zaljubljence. Benigni je oboje: na univerzi predava zgodovino poezije in zaljubljen je v Nicoletto Braschi. In medtem ko patetično fantazira (ne sprašujte), Nicoletta odpotuje v...
-
3. 1. 2007 | Mladina 52 | Kultura | Film
Radijski šov je ironičen naslov za zadnji film Roberta Altmana, ki je bil filmski, ne pa radijski človek. Če bi umrl po Igralcu, bi bilo bolj poetično. Je pa res, da sta bila zvok in glasba, ki sta bila nekoč domena radia, pri Altmanu kralja. Igralce je tudi vzpodbujal, da so govorili drug čez drugega, tako da so njegovi filmi zveneli kot radio, ki mu nekdo meša postaje.