• Stanka Prodnik

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  TV

    Oddaja leta

    V torek smo gledali pogovor Slavka Bobovnika z Marjanom Šarcem in nato z opozicijo. Poslušati Šarca je, kot bi glasno brali pratiko, malo praktičnosti in malo poučnosti; pa tu in tam kakšen dovtip. Slavko Bobovnik je scela zavzel svojo držo modreca izpod Pece, strogega očeta, ki kara, a zna biti tudi dobrodušen. Dobrodušnost se je posebej videla, ko je Zmagu Jelinčiču ob koncu pogovora možato stisnil roko in mu zaželel »srečnega pa zdravega«, kakor bi bila v gostilni. Zanimivo, da je dobre želje izrekel le njemu. Več

  • Stanka Prodnik

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  TV

    LP, Ljubljana

    Na Voyu se je začela prva sezona nove slovenske nanizanke LP, Lena in s tem so poskrbeli za praznik slovenske televizije. Čeprav so na spletnih straneh Voya nanizanko napovedovali kot šokantno, necenzurirano, provokativno in kar je še pridevnikov, s katerimi na tej televiziji radi opletajo, smo dobili predvsem nekaj, kar je resnično. LP, Lena je serija, ki kaže življenje milenijk in milenijcev v Ljubljani: alkohol, ki ga pijejo, lokale, kamor hodijo, droge, ki jih jemljejo, jezik, ki ga govorijo, glasbo, ki jo poslušajo, pogovore, ki jih imajo, družine, iz kakršnih prihajajo, odnose, ki jih obremenjujejo. Več

  • Stanka Prodnik

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  TV

    Pot v nesvobodo

    Čeprav se nacionalka drži preverjenega recepta, da je lokalna novica kraljica in po vaseh išče čudne hrane, šege in navade, se je, presenetljivo, odločila bojkotirati drugi krog lokalnih volitev. V nedeljo smo zaman pričakovali novinarje na terenu, komentatorje v studiu in fanfare: vse, kar smo dobili, je bilo nekaj dolgočasnih grafov in novinarje, ki so nove župane spraševali »kakšni so občutki«. Čeprav je drugi krog lokalnih volitev poskrbel za nekaj sunkovitih premikov (npr. Koper, Nova Gorica, Hrastnik) in čeprav se je pokazalo, da podpora vseh političnih strank skupaj (SD, SDS, Nsi, SMC) na lokalnih volitvah ne pomeni skoraj nič (npr. Domžale), se nacionalki vsega tega ni zdelo vredno analizirati. Upali smo, da bomo kaj boljšo analizo dobili vsaj v ponedeljkovih Odmevih, a smo bili deležni le še več grafov s primerjavami in dveh medlih analitikov. Nihče ni šel na teren in skušal raziskati, kaj se je zgodilo. Posebej zanimivo se je zdelo opazovanje skoraj izključno moških zmagovalcev lokalnih volitev, kar potrjuje pravilo, da ljudje na abstraktni ravni sprejemajo ženske v politiki (evropski parlament), a bolj ko se bližajo njihovemu resničnemu življenju, bolj se jih otepajo (ne v moji vasi!). Več

  • Stanka Prodnik

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Male sive celice

    Odmevi so se pretekli torek začeli s temo o slovenskem osnovnošolskem sistemu; že uvodoma so v prispevku povedali, da kar 76 odstotkov šolarjev v šolo ne hodi z največjim veseljem, 70 odstotkov jih šola sploh ne zanima, 65 odstotkov šolarjev pa se čuti nerazumljene. Slavko Bobovnik se je ob tem resno prijel za manšetni gumb in se vprašal, kdo je za to kriv in kdo odgovoren. Na zagovoru sta bila dr. Jernej Pikalo, minister za šolstvo, in dr. Vinko Logaj, direktor zavoda RS za šolstvo. Najboljši del tega pogovora je bil kviz: Bobovnik je gostoma v studiu zastavljal vprašanja za osnovnošolce, na katera nista znala odgovoriti. Ob tem se je držal pokroviteljsko, kakor bi ju skušal naučiti pomembno življenjsko lekcijo. Čeprav so številne gledalke in gledalci ob tem nedvomno uživali, češ, prav jim je, kaj pa mučijo otroke, če sami ničesar ne znajo, se je vse skupaj zdel prvovrstni populizem; kakor da bi šola obstajala za to, da bi vse stvari, ki smo se jih kdaj naučili, znali celo življenje. Podpisana ob tem priznava, da kljub sedmim letom osnovnošolske in gimnazijske kemije danes ne ve o kemiji čisto nič, pa zanjo nihče ni ustanovil iniciative »kakšno šolo hočemo«; preprosti kviz pri Slavku Bobovniku pa bi pokazal, da si bržkone ni zaslužila zaključiti osnovne šole. Seveda je neumno, da morajo učenci pisati teste iz telovadbe, a nič manj neumno se ne zdi javno smešenje funkcionarjev na televiziji. Več

  • Stanka Prodnik

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  TV

    Praznik demokracije

    Z veseljem smo si ogledali povolilno oddajo na nacionalki. Spoznali smo župane iz občin, za katere ne moremo slišati ob nobeni drugi priložnosti, hkrati pa smo se v zavetju ljubljanskega štaba SDS počutili izredno domače, saj nas je ovil v topel objem vsega, kar nam ta Stranka že leta ponuja. Prvi je nastopil Anže Logar, osmoljeni županski kandidat in vedno bolj prepričljiv naslednik Janeza Janše, nato je pred kamere stopil Rado Pezdir, ki največkrat skuša nastopati kot nevtralni analitik, tokrat pa je analiziral kot član Stranke, za veliki finale pa smo bili nagrajeni še z nastopom samega Janeza Janše. Sprva je kljub očitni razdražljivosti zmogel ostati miren; uspevalo mu je vse do zadnjega vprašanja. Ko je odgovoril še na zadnje vprašanje, pa si ni mogel kaj, da se ne bi vrnil k predzadnjemu, ko ga je novinarka Katarina Golob vprašala, zakaj je Ljubljana za desnico neosvojljiva. Dejal je, da je bila glavno Jankovićevo orodje nacionalna televizija in da je »nedopustno, da je eden glavnih lobistov v štabu gospoda Jankovića mož vaše urednice informativnega programa in da je cela kampanja pod to senco«. Nekako je tragično opazovati, kako nekomu vedno skoraj uspe, a nato v zadnjem hipu sam vse poruši – in to iz čistega neobvladanega gneva. Sicer pa je nacionalka SDS na lokalnih volitvah v Ljubljani jemala celo preresno: skoraj komično je bilo, kako so Anžeta Logarja ves čas imenovali za nekoga, ki je izzivalec Zorana Jankovića; zvenelo je, kakor bi mu dihal za ovratnik, v resnici pa je imel polovico slabši rezultat od zmagovalca. Več

  • Stanka Prodnik

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Kultura  |  TV

    Prihodnost je lokalna!

    »Kaj je lepšega kot biti ponosen na to, da si Slovenec,« je Jadranka Rebernik dahnila v zaključku nedeljskega Utripa. In da ne bi bili le »salonski intelektualci, ki pozivajo k ukinitvi nacionalnih držav«, kot se je zgražala, smo se odločili poglobiti v različne odtenke lokalnih volitev, kakor nam jih slika nacionalka, da bi v naših srcih vnovič vzplamtela ljubezen do domovine. Kje drugje bi jo lahko našli kot na periferiji, kjer domnevno bije srce slovenstva? Več

  • Stanka Prodnik

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  TV

    Populistične migracije

    Marjan Šarec je bil že kot občinski politik znan kot nekdo, ki se zna pogajati na levo in na desno in ki zna svojo opredeljenost vedno obrniti tja, kjer mu bo v prid. Lepa ponazoritev tega so dogovori o marakeški deklaraciji. Ta dokument OZN, ki naj bi zagotavljal varne migracije, je razburil svetilnike nove Evrope: Madžarsko, Avstrijo, Poljsko in Češko, seveda pa so se mu po robu postavili tudi slovenski desničarji (SDS, NSi, SNS), ki zahtevajo izredno sejo na to temo. Šarec se je tudi v tej na videz brezizhodni situaciji znašel: dejal je, da marakeška deklaracija v ničemer ni zavezujoča; tako naj je Sloveniji ne bi bilo treba upoštevati in ni nobene škode, če k njej pristopi, pa tudi če z njo ne misli resno. Tako je naredil pol koraka na desno in pol na levo ter ostal na svojem ideološko neotipljivem polu. Več

  • Stanka Prodnik

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Kultura  |  TV

    Slavimo teater

    Mineva leto dni, odkar je Borut Pahor postal predsednik. Ob tej priložnosti je gostoval v oddaji Fokus na Pop TV, kjer ga je gostil Miha Drozg. Miha Drozg je dobro opravil voditeljsko in novinarsko delo, postavljal je prava vprašanja, pri katerih ni popuščal, a hkrati tudi ni bil vsiljiv ali grob. Žal pa na drugi strani ni imel sogovornika, od katerega bi lahko karkoli dobil: Pahor se je mojstrsko izogibal odgovorom na vprašanja in puhlo pleteničil svoje najljubše izraze. Odgovoril ni na eno samo vprašanje, pa naj je šlo za njegova spodletela poskusa pri imenovanju ustavne sodnice in guvernerja Banke Slovenije ali odnos do beguncev. Da bi se izognil vprašanju, kaj misli o tem, da se bliža zima in v Bosni brez vsakršne zaščite ljudje čakajo pred zaprtimi vrati Evrope, je skušal gledalce še dodatno ustrahovati in jim povedal, da nas v bližnji prihodnosti lahko čakajo tudi gospodarski problemi in »manj homogena varnostna situacija«. Postavil se je tudi na stališče svobode govora za vsako ceno, pa če je ta svoboda še tako žaljiva, sovražna in nestrpna; po njegovem jo moramo »skrbno varovati tudi v teh okoliščinah«. Torej v okoliščinah, ko politična glasila razpisujejo pravljice za rasistične otroške pravljice in odkrito žalijo vse, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o pravih Slovencih. Po mnenju predsednika sovražnega govora ni več kot nekoč, se je pa spremenila tehnologija, ki ga omogoča. Mimogrede, v Sloveniji obstajajo vsaj trije klasični mediji, sofinancirani tudi z državnim denarjem, ki redno objavljajo rasistične, ksenofobne in homofobne vsebine. Bo kot glavni pokrovitelj svobode govora napisal predgovor rasistični pravljici? Vse skupaj je bil slab teater. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura  |  TV

    V imenu tradicije

    Pred več kot desetletjem je revija, ki jo držite v rokah, objavila reportažo s polharije, slovenske veselice, prisotne predvsem na Notranjskem in Kočevskem, kjer ljudje za zabavo mučijo in pobijajo polhe. Postavila se je na pozicijo zagovarjanja mučenja živali v imenu šeg in navad slovenskega naroda. Polharija je, za tiste, ki s tem morda niste seznanjeni, nastavljanje bolj ali manj okrutnih pasti polhom; lahko na drevesa ali pred polšje luknje: polhe potem z dimom ali palicami izbezajo iz njihovih »domov«, da se nesrečniki ujamejo v past. Če imajo srečo, jih ta na mestu ubije, če je nimajo, kar se zgodi največkrat, pa se ure in ure dušijo, dokler ne izdihnejo. Včasih polhom tudi samo nastavijo vabe, posebej jim tekne šnops, in ta plemeniti način lova sta nam v oddaji Tednik pokazala dva zavzeta polharja, ki ga ne srkneta nič manj rada od polhov. Tudi Tednik se je postavil v bran tradicionalnim vrednotam, med katere sodi polharija. Prispevek Boštjana Veseliča je sicer skušal biti objektiven in za mnenje so povprašali tudi zagovornici pravic živali, a je bil njun čas skopo odmerjen, sploh v primerjavi s polharjema. Več

  • Stanka Prodnik

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  TV

    Slovenija ima žalost

    Dodobra smo zakorakali v novo sezono razvedrilnih oddaj, ki nam jih ponuja POP TV, ter si privoščili sedmo sezono oddaje Slovenija ima talent in peto sezono oddaje Dan najlepših sanj. Več