• NKBM pere bolje

    Junija letos so slovensko javnost vznemirila bombastična sporočila o milijardi evrov, ki naj bi jih prek največje državne banke NLB pred skoraj desetletjem oprala skupina iranskih državljanov. Govorice je sprožil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, poslanec SDS Branko Grims, ki je razpihoval strasti z navedbami o sumljivem molku pristojnih organov in namigoval, da je bil denar namenjen financiranju iranskega jedrskega programa. Histerija je dosegla vrh z ustanovitvijo nove preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala Grimsova SDS, vendar v dobrih dveh mesecih delovanja komisija še ni našla oprijemljivih dokazov za načrtno prikrivanje sumov pranja denarja v NLB.

  • Jure Trampuš

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Ahmadov drugi dom

    Ahmad Šamieh se je rodil leta 1971 v Siriji. Živel je v Daraji, v predmestju Damaska. Daraja je znana po tem, da so tam med sirsko vojno potekali hudi spopadi, v kraju pa se je avgusta 2012 zgodil tudi »darajski pokol«, v katerem naj bi enote predsednika Asada pobile okoli 200 ljudi, med njimi veliko civilistov, žensk in otrok.

  • Staš Zgonik

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Družba

    Pokvarjeno seme

    Povprečen moški, ki živi v Evropi, Severni Ameriki, v Avstraliji ali na Novi Zelandiji, ima danes za polovico manj semenčic v semenski tekočini kot pred 40 leti. To je skrb zbujajoča ugotovitev skupine znanstvenikov iz Izraela, ZDA, Španije in Danske, ki je svoje izsledke objavila letos poleti.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik

    Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.

  • Grega Repovž

    28. 9. 2017  |  Politika

    Izjava tednika Mladina v primeru dr. Karmen Erjavec

    Karmen Erjavec je v svojih člankih med drugim kot sogovornike navajala tudi novinarje in urednike tednika Mladina. V enem od člankov, »Slovenski novinarji in občinstva o uporabah Twitterja«, je med drugim trdila, da se je pogovarjala s petimi novinarji in uredniki Mladine: glavnim urednikom, zunanjepolitičnim urednikom, notranjepolitičnim urednikom, zunanjepolitičnim novinarjem in notranjepolitičnim novinarjem.

  • Damjana Kolar

    29. 9. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    Ekipa Bojler bo v Channel Zeru novo sezono začela z gostovanjem britanskega DJ Florentina, ki bo postregel z unikatno mešanico latinskih ritmov, UK bassa in modernih club beatov. Na odru se mu bo pridružil še belgijski DJ Jonas Lion in klasična zasedba Bojler kartela. V K4 bosta na prvem dogodku Gibanice nastopila Aney F in Alex Cvetkov, v Ambasadi Gavioli berlinski techno duo Pan-Pot, v Rogu pa berlinski DJ-ki Machine Woman in Ziúr.

  • Darja Kocbek

    28. 9. 2017  |  Svet

    Konkurenčnost držav je vse bolj odvisna od pravic delavcev

    Spoštovanje pravic delojemalcev je pomembno za konkurenčnost posamezne države, v novem poročilu o konkurenčnosti držav ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). »Konkurenčnost se celo izboljša, če prožnost kombiniramo z ustreznim varovanjem pravic delojemalcev,« po poročanju die Zeit piše v poročilu. Njegovi avtorji so raziskovali ključne dejavnike, ki pripomorejo k produktivnosti in blaginji posamezne države in s tem k njeni konkurenčnosti. Ob tem poudarjajo pozitivno vlogo varnih delovnih mest v boju za inovativne ideje.

  • Damjana Kolar

    28. 9. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    V Moderni galeriji bodo odprli retrospektivno razstavo Dušana Tršarja, enega najpomembnejših predstavnikov modernega kiparstva v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. V Kinu Šiška bodo nastopili kanadski mojstri filmskih zvočnih krajin Timber Timbre. V Galeriji Kapelica bo na ogled projekt Maje Smrekar K-9_topologija, ki je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejel zlato niko. V Cankarjevem domu bodo z bizarno opereto Peter Kušter odprli 17. Festival Zlata paličica.

  • Uredništvo

    31. 8. 2017  |  Politika

    Naša nova posebna izdaja Mladina Osebnosti 

    Novo serijo posebnih izdaj Mladina Osebnosti začenjamo s številko o Angeli Merkel. Kdo je najvplivnejša ženska na svetu? Kakšno je bilo njeno življenje v Vzhodni Evropi? Kako so se spreminjala njena družbena in politična stališča? Kdo je ta neverjetna ženska, ki s podobo umirjene gospodinje vodi politični in ekonomski razvoj Evrope že več kot desetletje? Kaj pomeni nemška vladarka za svetovno gospodarstvo in za Slovenijo?

  • Darja Kocbek

    27. 9. 2017  |  Družba

    Ko digitalizacija zaposlene spreminja v robote

    Večina poročil o uporabi novih tehnologij v podjetjih se osredotoča na strah, da roboti na delovnih mestih izrivajo ljudi in tako povzročajo brezposelnost. Kaj pa, če nas ta poročila odvračajo od drugih posledic avtomatizacije, ki spreminja delavce v robote, v Guardianu pišeta profesorja Brett Frischmann in Evan Selinger. Strahovi, da bodo ljudje postali takšni kot stroji, so veliko starejši, kot mislimo.

  • Staš Zgonik

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Družba

    Anticepilčki

    V Sloveniji je delež otrok, ki so cepljeni v skladu s programom obveznih cepljenj, padel pod mejo 95 odstotkov, ki naj bi zagotavljala dovolj veliko odpornost skupnosti proti širjenju nalezljivih bolezni. V Ljubljani je denimo precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam padla celo pod 90 odstotkov. Temu primerno se v ljubljanske vrtce vpisuje vse več otrok, ki zaradi nasprotovanja staršev niso ustrezno zaščiteni. »Letos je takih približno deset odstotkov,« nam je povedala Marija Kermavner, ravnateljica ljubljanskega vrtca Ciciban.

  • Arhitektura za ljudi

    »Arhitektura je izraz kulture. Arhitekturne stvaritve, kvaliteta zgradb, njihovo harmonično umeščanje v okolje, spoštovanje naravne in urbane krajine ter dediščine so v javnem interesu.« Tako se glasijo prvi stavki francoskega zakona o arhitekturi, ki velja že štirideset let. Zanosni uvod pa ni le politično leporečje, temveč trdno vrednostno izhodišče, na katerem temeljijo tudi vse z zakonom povezane državne politike in strategije. V Franciji je tako povsem jasno, da ima arhitektura pomembno, celo državotvorno družbeno vlogo. Potem ko nas je prehitela večina drugih evropskih držav, je Slovenija avgusta letos dobila svojo arhitekturno politiko z naslovom Arhitektura za ljudi. Osnutek tega dokumenta, katerega temelj je Nacionalni program za kulturo 2014–2017, je pripravila strokovna komisija, veljati pa je začel, ko ga je sprejela vlada.

  • Damjana Kolar

    27. 9. 2017  |  Kultura

    Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?

    Tudi letos svoje programske vsebine združujeta Performa, festival sodobnih performativnih praks (v organizaciji MKC Maribor) in Platforma sodobnega plesa (v organizaciji Plesne izbe Maribor). V štirih dneh, od 27. do 30. septembra se bo na treh različnih prizoriščih v Mariboru zvrstilo 13 dogodkov. Četrta festivalska edicija združenih festivalov v središče postavlja žensko ustvarjalko.

  • Trumpova nova vojna

    Očitno ameriški predsednik Donald Trump nima dovolj dela, pred dnevi je z vrsto tvitov namreč vstopil v 'vojno' s športniki v profesionalni ligi ameriškega nogometa NFL. Povod za novonastalo vojno tvitov in izjav najdemo v protestu posameznih igralcev med predvajanjem ameriške himne. Vendar igralci in lastniki franšiz v NFL niso bili edina tarča Trumpovih napadov, saj se je ameriški predsednik spravil tudi v besedni dvoboj s člani ekipe Golden State Warriors, prvakov v košarkarski ligi NBA.

  • Izak Košir

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Družba

    Kako je Melania izginila ...

    Na Hrvaškem so se pojavili oglasni jumbo plakati s podobo Melanie Trump pred ameriško zastavo, na katere je Ameriški inštitut iz Zagreba v angleščini dopisal: »Le pomislite, kako daleč lahko pridete z malo znanja angleškega jezika.«

  • Darja Kocbek

    26. 9. 2017  |  Svet

    Kriza končala sanje o lastnem stanovanju

    Ker gospodinjstva ne morejo več varčevati za nakup nepremičnin, smo priča koncu obdobja, ko smo bili lastniki domov. S temi besedami je za spletno izdajo grškega časopisa Kathimerini Nikos Hatzitsolis, izvršni direktor nepremičninske družbe CB Richard Ellis-Axies, povedal, kako je kriza spremenila trg nepremičnin v Grčiji.

  • Damjana Kolar

    26. 9. 2017  |  Kultura

    Sedemdeset let likovnega ustvarjanja v Novi Gorici

    Ob 70-letnici mesta Nova Gorica bo na Gradu Kromberk in v Mestni galeriji na ogled pregledna razstava "Na začetku je bila črta," ki so si ga sposodili pri naslovu instalacije Vanje Merviča (At the beginning was a straight line, act 2), navezujoč se na Churchilla in povojno zarisovanje meja z ravnilom. Tudi Nova Gorica je nastala zaradi zarisane črte, po drugi strani pa je črta tudi osnovni element likovne ustvarjalnosti. Razstava z izborom umetniških del prinaša vpogled v bogato ustvarjalnost vse od njenih začetkov do danes. Dela ki so nastala od začetka Nove Gorice do okoli leta 1990 bodo na ogled na Gradu Kromberk, od leta 1990 do danes skupaj s pregledom javne plastike pa v Mestni galeriji Nova Gorica. Avtorji razstave so: Katarina Brešan, Klavdija Figelj, Pavla Jarc, Brane Kovič in David Kožuh. 

  • Peter Petrovčič

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Bi oddali stanovanje osebi z mednarodno zaščito?

    Pri iskanju najemniškega stanovanja so nekatere skupine ljudi brez dvoma deprivilegirane. Jasno je, da pripadniki romske manjšine zelo težko najamejo (ali kupijo) stanovanje ali hišo zunaj romskega naselja. Posebej težko stanovanje najamejo matere samohranilke, in sicer, kar je absurdno, ker jih zakon do določene mere ščiti pred izselitvijo oziroma odpovedjo najemne pogodbe. Ljudi, ki bi bili pripravljeni oddati stanovanje beguncem, pa je še manj kot tistih, ki so ga pripravljeni oddati prej omenjenim.

  • IK, STA

    25. 9. 2017  |  Svet

    Katalonija želi oditi, Španija ji ne pusti

    Zagovorniki neodvisne Katalonije so med volivce v Barceloni in drugih katalonskih mestih razdelili milijon glasovnic. "Naše najnevarnejše orožje so glasovnice in volilne skrinjice. Ne bo jim uspelo, da obvladajo našo demokracijo," je ob tem pred več tisoč podporniki na shodu v Barceloni povedal Jordi Cuixart, predsednik društva za katalonsko kulturo in jezik Omnium Cultural. Shod je bil del širšega dogodka Maraton za demokracijo, ki so ga po vsej Kataloniji pripravili zagovorniki neodvisnosti.

  • Darja Kocbek

    25. 9. 2017  |  Družba

    Kam danes vlagajo denar najpremožnejši?

    Fotografija obiskovalcev Art Institute of Chicago, ki je ena najboljših galerij na svetu, je novembra lani na dražbi v Londonu bila prodana za 777.088 dolarjev. Leta 1990 jo je posnel Thomas Struth. Najvišjo ceno med fotografijami, ki so bile lani prodane na dražbah, je dosegla, čeprav ni edina, ampak ena od desetih kopij, ki jih je naredil Struth. Cena, za katero je bila prodana ta fotografija, kaže, da so fotografije za investitorje zdaj najbolj vroča naložba.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 9. 2017  | 

    Francuski poučak (v hrvaščini)

    Namrgodio se sigurno toga 16. srpnja hrvatski premijer, a prezrivo je zafrktala i šefica države, čuvši govor francuskog predsjednika Emmanuela Macrona pred članovima vlade, preživjelim logorašima, rabinima i gradonačelnicima, govor kojim je prekinuo 70-godišnji zavjet šutnje i poricanje francuske odgovornosti za Vel' d'Hiv, slučaj progona iz 1942. više od 13 tisuća Židova od kojih je većina skončala u Auschwitzu, a među njima i 4115 djece. Brojka, svakako, kudikamo manja od one stradalih Srba, Židova i komunista u hrvatskom Jasenovcu.

  • IK, STA

    25. 9. 2017  |  Svet

    Trump pozval k bojkotu ameriškega nogometa, kritičen tudi do košarkarjev

    Ameriški predsednik Donald Trump je privržence ameriškega nogometa pozval, naj bojkotirajo ligo NFL. S tem želi ligo prisiliti, naj odpusti ali začasno suspendira nogometaše, ki v znak protesta med ameriško himno v znak protesta pokleknejo ali dvignejo pesti. Ob tem je (kar na pamet) ocenil, da število gledalcev v živo in pred zasloni že upada.

  • Damjana Kolar

    25. 9. 2017  |  Kultura

    Damjan Kozole prejel nagrado Živojina Pavlovića

    Na 10. mednarodnem festivalu filmske režije v srbskem Leskovcu, ki je potekal od 19. do 23. septembra, je drugo nagrado, poimenovano po velikanu jugoslovanskega filma Živojinu Žiki Pavloviću prejel slovenski režiser Damjan Kozole za režijo filma Nočno življenje. Kozole je navdih za film našel v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na naše življenje. 

  • Damjana Kolar

    25. 9. 2017  |  Kultura

    Zgodba zasavskega rudarja, ki je odkril Hudo jamo

    Od 27. septembra dalje bo v Kinodvoru na ogled igrani film Rudar v režiji Hanne A. W. Slak, ki je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobigrafiji Nihče. Film o preprostem človeku, ki je tvegal vse, da bi naredil to, kar je prav in tako razkril eno najsrhljivejših skrivnosti slovenske povojne zgodovine, je na 20. Festivalu slovenskega filma prejel tri nagrade vesna (za najboljšo montažo, najboljšo glavno moško vlogo in najboljšo režijo). 

  • Uredništvo

    24. 9. 2017  |  Politika

    Večina na referendumu glasovala za zakon o drugem tiru

    Referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel. Večina volivcev je namreč ob nizki udeležbi zakon podprla: za je po skoraj vseh preštetih glasovnicah glasovalo 53,63 odstotka, proti pa 46,37 odstotka volivcev. Referenduma se je po delnih neuradnih podatkih udeležilo približno 20 odstotkov volilnih upravičencev.

  • IK, STA

    24. 9. 2017  |  Politika

    Volivci na predčasnem glasovanju podprli zakon o drugem tiru

    Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh udeležil 14.201 volivec oz. 0,83 odstotka vseh upravičencev. Volilni organi so že začeli šteti tudi glasove, ki so bili oddani danes. Podatke bodo objavljali sproti. Glavnino glasovnic naj bi prešteli pred 21. uro, ko bo torej znana okvirna slika referendumskega rezultata.

  • Izak Košir

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Dvojna agenta?

    O tem, da v novem tabloidnem tedniku Škandal24, ki mu urednikuje novinarka Nove24TV Marjanca Scheicher in je v lasti stranke SDS ter Orbanu naklonjenega madžarskega Riposta, članki niso podpisani, smo že pisali. Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je takrat poudarila, da je to degradacija novinarskega poklica, ki je v temelju avtorsko in profesionalno delo.

  • IK, STA

    24. 9. 2017  |  Svet

    Vzporedne volitve v Nemčiji: zmaga stranki Angele Merkel

    Zmagovalka parlamentarnih volitev v Nemčiji je (glede na izide vzporednih volitev televizije ZDF) CDU/CSU kanclerke Angele Merkel, ki je dobila 33,5 odstotka glasov. Socialdemokrati (SPD) so dobili 21 odstotkov glasov, skrajno desna Alternativa za Nemčijo pa 13 odstotkov. FDP je dobila deset odstotkov, Levica in Zeleni pa po devet odstotkov.

  • IK, STA

    24. 9. 2017  |  Politika

    Do 16. ure na referendumu le 14,30 odstotka volilnih upravičencev

    Glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je do 16. ure udeležilo 245.065 volivk in volivcev oz. 14,30 odstotka volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Udeležba je za 10,69 odstotne točke nižja kot leta 2015 na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    In če bi bil Goran Ahmad?

    Naj takoj odgovorimo na vprašanje iz naslova: če bi bil Ahmad, bi ga danes vsi imeli tako radi kot Gorana. Nobene razlike ne bi bilo. Tako kot imajo Nemci radi nogometaša Mesuta Özila.