Heni Erceg
-
Ko sem bila pred nekaj meseci v Ljubljani, sem opazila, kako so tam skrbno, očitno pod budnim nadzorom konservatorjev in stroke, urejali mestno središče. Poleg obnove fasad je name največji vtis naredilo urejanje ozkih uličic, s katerih so odstranjevali granitne kocke in jih znova nameščali, da bi ohranili čar preteklosti na teh ulicah in trgih, zaradi katerih je Ljubljana videti kot urejeno srednje-evropsko mesto.
-
Končno! Čakali smo dvajset let, skoraj smo se že poslovili od sanj o pravni državi, takrat pa smo jo dočakali. Deluje v polnem pomenu besede. Ni variante, da bi se še kdo izmaknil budnemu očesu hrvaškega policajstva. Ki je ves čas na braniku pravne države Hrvaške. Posebej ponoči. Takrat, ko uzurpatorji mislijo, da lahko potihoma spodkopavajo krvavo priborjeno državno ureditev.
-
Dobil je glavno vlogo v dvodejanki o težkih časih. V prvem dejanju se je izkazal za odličnega igralca, v drugem je obveljal za takšnega, ki pozablja besedilo, občasno jeclja, se kar naprej moti... Ker si vsi seveda vedno bolje zapomnimo konec predstave, bo tako tudi s hrvaškim predsednikom Mesićem, ki se te dni po desetih letih poslavlja. Vendar ne bo odšel skromno, podobno kot prvi slovenski predsednik Milan...
-
Lahko bi rekli, da se na Hrvaškem zdaj, ko se je začelo novo leto, ne ve niti, kdo pije, niti, kdo plača. Precej vznemirljivo je, saj so politične razmere podobne ladji, ki je zadela ob čer, pijana posadka in obnemogli potniki pa, kot v kakšni risanki, niso prepričani, ali vidijo prikazni ali pa se pobegli bivši premier res pravkar vzpenja na ladjo, s katere je bil pred kratkim ušel, na njej pa se zdaj zibljeta...
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Hrvaška
Minilo je deset let od smrti Franja Tuđmana, ljubkovalno imenovanega Oče domovine, utemeljitelja sodobne Hrvaške... Te dni so njegovi oboževalci in politični dediči obiskovali njegov grob, se klanjali, se tiho solzili, pred kamerami pripovedovali anekdote, premierka pa si je privoščila celo trapasto izjavo, da je Franjo Tuđman »sanjal evropsko Hrvaško in zanjo tudi živel«.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Hrvaška
V nedavnem intervjuju za Hrvaško televizijo je srbski režiser Emir Kusturica dejal, da ga vojni zločinec Radovan Karadžić niti slučajno ne fascinira zaradi zločinov, ki jih je zagrešil, saj on, Kusturica, tem zgodbam tako ali tako ne verjame, ampak bi posnel film o tem, kako premeteno je Karadžić izigraval preganjalce, film o dvojnem življenju tega zločinca...
