• Damjana Kolar

    11. 1. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo odprtje skupinske razstave Novi svetovni red, ki jo bo pospremilo predavanje kustosov Ruth Catlow in Marca Garretta (Furtherfield), projekcijo filma Projekt Florida, ki se odvija v zanikrnem motelu sredi s soncem obsijane Floride, koncert skupine Torul ob zaključku evropske turneje, premiero dramskega "dialoga" Lepi dnevi v Aranjuezu, koroškega avtorja Petra Handkeja. Več

  • IK, STA

    10. 1. 2018  |  Politika

    Slovenske novinarje, ki so v Bosni iskali posojilodajalko SDS Dijano Đuđić, odpeljali na zaslišanje

    Po poročanju portala 24ur je lokalna policija v Prijedoru v Bosni in Hercegovini (BiH) pridržala novinarsko ekipo Sveta in 24ur. Dva novinarja in snemalca so na terenu iskali podatke o Dijani Đuđić, ki je največji slovenski opozicijski stranki SDS posodila 450.000 evrov. Po poročanju omenjenega medija je, medtem ko so intervjuvali mimoidoče, do njih pristopila lokalna policija in jih na podlagi suma terorizma odpeljala na zaslišanje. Gre za zgodbo, ki jo je prvi razkril časnik VečerVeč

  • Uredništvo

    10. 1. 2018  |  Kultura

    Mednarodna filozofska konferenca v Moderni galeriji

    V Moderni galeriji Ljubljana bo od 11. do 14. januarja potekala mednarodna filozofska konferenca Concept/s: Hegel's Aesthetics, ki jo organizira mednarodno heglovsko združenje Aufhebung. Hegelova predavanja o Estetiki–nemara najmanj raziskano delo avtorja Fenomenologije duha–je del živahne nemške tradicije, ki se razteza od Lessinga, Kanta, Schillerja, Goetheja pa vse tja do Nietzscheja, Heideggerja, Adorna in drugih. Več

  • Darja Kocbek

    10. 1. 2018  |  Družba

    Kam nas je pripeljalo prepričanje, da smo bogovi

    V kapitalistični družbi množične potrošnje smo priča zablodi, da bomo vsi srečnejši, če kupimo več, novejše, boljše izdelke. To trditev ves čas ponavlja komercialna propaganda, ki jo bolje poznamo pod imenom oglaševanje in marketing, piše profesor Robert Jensen. Čeprav je sam belec, opozarja na zablodo, da so belopolti ljudje vredni več od ljudi s temnejšo poltjo. Kot človek, opozarja na zablodo, da je prevlada industrializacije naša usoda. Več

  • Mojih 15 minut z Davidom Bowiejem

    »Veste, David med vsakim intervjujem vedno prižge cigareto,« je dahnila menedžerka Davida Bowieja. Ali pa je bila le njegova asistentka. Da je glavna daleč naokrog, ni bilo nobenega dvoma. Z njo se ne bi prepiral. Vsaj ne nekaj minut pred intervjujem z njenim varovancem, Davidom Bowiejem. Več

  • STA

    10. 1. 2018  |  Družba

    Umrl hrvaški novinar, pesnik in režiser Predrag Lucić

    Po težki bolezni je v Splitu umrl hrvaški novinar, pesnik, dramatik in režiser Predrag Lucić, poročajo hrvaški mediji. Lucić je bil eden ustanoviteljev znanega splitskega tednika Feral Tribune in avtor več knjig. Lani je prejel nagrado judita festivala Splitsko poletje za dramo Aziz ali svatba, ki je rešila Zahod. Več

  • Damjana Kolar

    10. 1. 2018  |  Kultura

    Cankar kot upornik z razlogom

    V Mestnem gledališču Ptuj bodo danes, 10. januarja ob 18.00 premierno uprizorili mladinsko detektivko iCankar v režiji Maruše Kink, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Margareta Schwarzwald in Cankarjevega doma Ljubljana. Ob 100. letnici njegove smrti bodo v predstavi za mlade od 12. leta dalje prikazali njegovo kontroverzno osebnost in zakaj se mu pripisuje sloves enega največjih mojstrov slovenske besede. Več

  • Darja Kocbek

    9. 1. 2018  |  Svet

    Družba, ki namerava rešiti vse težave sodobnega sveta

    »Digitalni obrat« sodobnega kapitalizma z obljubami o možnostih za neposredno in stalno komuniciranje nas ni ravno obvaroval pred odtujevanjem drug od drugega. Sogovornikov imamo res veliko, naše zadovoljstvo je brezmejno, pornografijo si lahko hitro naložimo, a kljub temu pogrešamo pristnost in pripadnost. Poleg očitnih terapij za našo sedanjo krizo odtujenosti (več budizma, več pozornosti, več taborov za digitalno razstrupljanje) je digitalna avantgarda sodobnega kapitalizma razvila še dve rešitvi. Izvedenec Evgeny Morozov ju v Süddeutsche imenuje zasnova John Ruskin in zasnova Tocqueville. Več

  • Izak Košir

    9. 1. 2018  |  Družba

    Lažne novice, lažna prihodnost?

    S predstavitvijo prispevkov o lažnih novicah in drugih lažnih vsebinah želijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) mlade izobraziti o vseprisotni in premalo raziskani problematiki, jim predstaviti ključne dimenzije lažnih novic, predati smernice in znanje za prepoznavo lažnih vsebin, predvsem na spletu. Poleg tega pa jim v okviru dogodka, ki bo potekal 18. januarja, želijo tudi ponuditi rešitve (prepoznavanje lažnih novic, preverjanje verodostojnosti virov ipd.). Na FDV menijo, da je prihodnost mladih odvisna tudi od ozaveščenosti o lažnih vsebinah in prepoznave verodostojnosti (predvsem) digitalnih medijev, s katerimi odraščajo. Več

  • Damjana Kolar

    9. 1. 2018  |  Kultura

    Idilične podobe, preoblečene v distopične različice

    V Kinu Šiška je do 28. januarja na ogled razstava slikarja in glasbenika Uroša Weinbergerja z naslovom die Drohnen. Weinbergerjevo dolgoletno ustvarjanje temelji na podobah, ki na prvi pogled delujejo kot motivi zasebnih družinskih fotografij, preoblečenih v distopične različice, ki gledalca navdahnejo z vznemirjenostjo in zgroženostjo. Dela z družbenokritično tematiko se odpirajo vrsti različnih interpretacij, pri čemer je v ospredje postavljen gledalec, ki delo vsebinsko odpira in s svojim odzivom umetnini daje vrednost. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2018  |  Družba

    Ošpice na ljubljanski Pediatrični kliniki

    V četrtek prejšnji teden je oče pripeljal otroka na redni pregled na Pediatrično kliniko. Oče se je počutil slabo, imel je vročino. A nihče ni pomislil na ošpice. Sin je bil naročen na pregled in ni želel izpustiti predvidenega termina. Njegova obravnava je zahtevala obisk več oddelkov na kliniki. In oče ga je seveda povsod spremljal. Šele ko se je vrnil na domačo Primorsko in obiskal svojega zdravnika, je postalo jasno, da gre za ošpice. Po do zdaj znanih podatkih naj ne bi bil cepljen. Več

  • Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle

    Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle, zaradi katere naj bi se naroda ukvarjala z neobstoječimi nacionalnimi vprašanji, ne pa z žgočimi problemi gospodarske in socialne politike. Gre za zaliv, v katerem večina ljudi iz Slovenije in Hrvaške še nikoli ni bila in nikoli ne bo, še manj pa jih zanima kje meja pravzaprav poteka. Kje bo tekla meja v praksi nima posebnega pomena. Slovenske in hrvaške ladje so tudi doslej prosto plule, ribiči so prosto ribarili, obe državi pa sta tako ali tako članici EU. Vse napihnjene zgodbe o “nacionalnih interesih” so kup nesmislov, tako priročnih za politiko zamegljevanja. Več

  • Darja Kocbek

    8. 1. 2018  |  Svet

    Angela Merkel je še vedno kraljica Evrope

    Čeprav ji nekateri že pišejo politične nekrologe, je še prezgodaj, da bi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki ima med evropskimi voditelji najdaljši staž, saj je na oblasti od leta 2005, odpisali. V letošnjem letu se bo po vsej verjetnosti vrnila z novo vlado, ki si bo prizadevala, da bi skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom nadaljevala evropsko integracijo. Objemanje karizmatičnega in mladostnega francoskega predsednika je najboljša strategija za preživetje nemške kanclerke, na spletni strani portala Politico piše Paul Taylor. Več

  • Damjana Kolar

    8. 1. 2018  |  Kultura

    Nenavadno življenje Mateja Rajka

    Od 11. januarja dalje bo v Kinodvoru na ogled dokumentarec Družina, v katerem je režiser Rok Biček deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. V filmu ga spremljamo od otroštva, preko najstniških let do rojstva hčerke Nie in nesoglasja za njeno skrbništvo. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najboljši celovečerec v Portorožu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Pootročenje

    Ko poslušam, kaj govoriš, lahko izvem, kdo si. Ker je jezik med najpomembnejšimi značilnostmi družbe. Ker je iz načina, kako kdo govori, mogoče razbrati njegov družbeni izvor, stopnjo izobrazbe ter pripadnost političnemu in kulturnemu okolju. A to danes ni ne samoumevno niti ne drži, je na eni od predstavitev svoje zadnje knjige Govorica odraslih dejal avstrijski filozof Robert Pfaller. Več

  • Izak Košir

    5. 1. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Gregor Kocijančič o digitalni odvisnosti

    V Sloveniji se zaradi zasvojenosti z internetom in spletnimi igrami zdravi že več kot sto mladih. Pogovor je nastal na podlagi članka Digitalna odvisnost, ki si ga lahko preberete na tej povezavi >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/378623912&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Digitalna odvisnost

    Devetnajstletnega Petra so prijatelji včasih klicali Pero, zdaj pa ga poznajo pod imenom Worgen, ubijalec zmajev, sin Guthrandirja tretjega in prestolonaslednik vilinskega kraljestva Kalimdora. Njegovo človeško telo je zanj zgolj odvečno plovilo, ki v sebi nosi njegov novi jaz – nočnega vilinca iz Darnassusa, prestolnice Azerotha, fantazijskega sveta iz priljubljene računalniške igre World of Warcraft. Zanj je svet, v katerem je vrhovni svečenik nočnih vilincev, izurjeni bojevnik in postavno mitično bitje z nepredstavljivimi magičnimi močmi, pravzaprav resničnejši od tako imenovane realnosti sfaliranega dijaka in sramežljivega računalniškega geeka. Če bi bilo le mogoče, bi svoje telo kar izklopil in do konca svojih dni živel v spikslanem svetu, kjer bi do onemoglosti preganjal digitalne škrate, trole in zmaje. Vilinski avatar je povprečno šestnajst ur na dan: v Petra se prelevi le takrat, ko nadira svoje starše, ki mu občasno težijo s prijaznim povabilom na kosilo v spodnje nadstropje hiše, v kateri prebiva njegova zombificirana lupina. Več

  • Borut Mekina

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

    Finančna ministrica zaščitila superbogate

    »Tam je omara,« je začela pogovor ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki so jo pred dvema tednoma sprejeli na urgenco ljubljanskega kliničnega centra zaradi izčrpanosti, bolečin v prsih in stresa. »V njej je 21 kupov papirja, različnih scenarijev, 21 verzij te zdravstvene reforme. Pred enim letom sem koalicijskemu vrhu predstavila novelo zakona o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti in ta predlog zakona o zdravstvenem varstvu. Že dejstvo, da se po enem letu usklajevanj še vedno pogovarjamo predvsem o denarju in preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, dokazuje, kako velik zalogaj je ta zakon.« Z roko je pokazala proti dvoinpolmetrskemu pisarniškemu elementu v kotu svoje pisarne in razburjeno nadaljevala. »Na koncu nisem imela več idej, kako presekati ta gordijski vozel. Enostavno nisem več vedela, kaj bi še lahko skuhali. Miro, sem rekla, jaz več ne morem. Zdaj si na potezi ti in koalicija,« je opisala enega od bolj dramatičnih trenutkov v svojem ministrovanju v zadnjih mesecih, ko je razmišljala tudi o odstopu. »Ne bi mogla ostati tiho. Ne bi vzdržala, da bi vsak v Sloveniji kazal s prsti za mano, glejte, nič ni storila, ko pa zadnja poteza ni bila več v moji moči,« nam je povedala. Več

  • Urša Marn

    4. 1. 2018  |  Politika

    Reševanje revežev, ne špekulantov

    Tik pred novim letom je devet poslancev državnega zbora na predlog Združenja Frank v parlamentarni postopek vložilo predlog interventnega zakona, s katerim bi sistemsko rešili problematiko posojil v švicarskih frankih s pretvorbo v evre. Prvopodpisani pod predlagani zakon je nepovezani poslanec Janko Veber (bivši poslanec SD), podpise pa so prispevali tudi vsi poslanci Levice, poslanca NSi Zvonko Lah in Iva Dimic ter nepovezani poslanec Andrej Čuš, medtem ko poslanci SD in DeSUS, ki so septembra javno izrazili podporo zakonu, podpisov za zdaj še niso prispevali. Več

  • Damjana Kolar

    4. 1. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo premiero filma Velika igra, režijskega prvenca Aarona Sorkina, premiero črne komedije Življenje kot delo, izraelskega avtorja Hanoha Levina, baladno pravljico Svetlane Makarovič Balada o Sneguročki, slovensko premiero dela ameriškega skladatelja Davida Langa Pasijon deklice z vžigalicami, ki prinaša pretresljivo zgodbo Hansa Christiana Andersena v obliki Bachovega Pasijona po Mateju. Več

  • Darja Kocbek

    3. 1. 2018  |  Svet

    Naša soodgovornost pri trgovanju s sužnji v Libiji

    Posnetek dražbe sužnjev v Libiji je pretresel številne po vsem svetu. Čeprav so mediji poročali, da je to novost, suženjstvo tudi v današnjem svetu ni nekaj novega. To velja zlasti za Bližnji vzhod in Severno Afriko, kjer sta zavezništvo Nato in ZDA s svojimi intervencijami izboljšale pogoje zanj. Več

  • Damjana Kolar

    3. 1. 2018  |  Kultura

    Vprašanje prenaseljenosti

    V Kinodvoru bo od 4. do 10. januarja predpremierno na ogled film Krčenje v režiji Alexandra Payna. Pronicljiva družbena satira se ukvarja z vprašanjem prenaseljenosti in ponudi zelo domiselno rešitev: namesto da bi zmanjšali svoje apetite, se pomanjšajmo kar sami. Več

  • Darja Kocbek

    2. 1. 2018  |  Svet

    Digitalna republika 

    E-Estonija je najambicioznejši tehnološki projekt katerekoli države, saj vključuje vse člane vlade in spreminja vsakdanje življenje ljudi. Storitve (zakonodaja, volitve, izobraževanje, sodstvo, zdravstvo, banke, davki, politika in drugo) so digitalno povezane prek ene platforme. Taavi Kotka, ki je eden od najbolj znanih predstavnikov projekta e-Estonija, je za New Yorker pojasnil, da so morali določiti razumen cilj, ki je dovolj velik, da so mu ljudje verjeli. Več

  • Borut Mekina

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Erjavec popravlja napako

    Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi »bistveno spremenjenih okoliščin« vladi predlagal, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Nazadnje je leta 2014 priznanje Palestine zahtevala Levica, po tem, ko se je kot prva izmed EU-držav za to samostojno odločila Švedska. S svojo pobudo so bili razmeroma uspešni – slovenski parlament je v začetku lanskega leta zares sklenil, naj naša država Palestino prizna do konca leta. A se je nato vlada odločila, da bo poskušala priznanje Palestine izvesti skupaj s še kako članico EU, kar pa se doslej ni zgodilo. Več

  • Vasja Jager

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Boj se Madžarov, ki prinašajo milijone?

    Ministrstvo za infrastrukturo je v imenu vlade pripravilo izhodišča za sporazum z vlado Viktorja Orbana. Ta bo gradnjo poldrugo milijardo evrov vrednega drugega tira železnice Divača–Koper podprla z do 200 milijoni evrov svojega vložka, na zaprtih pogajanjih pa naj bi se strani dogovorili, kaj bodo Madžari dobili v zameno. Že sedaj naj bi bilo jasno, da jim Slovenija ne namerava prepustiti dostopa do morja ali lastništva nove železnice. »V sporazumu bo opredeljeno, da se ne posega v dejavnosti Luke Koper in da se ne dodeljuje dostop do morja. Zapisano bo tudi, da je infrastruktura drugega tira v lasti Slovenije,« so zatrdili na ministrstvu. Več

  • IK, STA

    2. 1. 2018  |  Svet

    V Kaliforniji z novim letom legalizirali marihuano tudi za lastno uporabo

    V ameriški zvezni državi Kalifornija je z novim letom dovoljeno uživanje marihuane za lastno uporabo. Uporabniki lahko sedaj legalno kupijo marihuano v Oaklandu, Berkeleyju, San Joseju, Santa Cruzu in še nekaterih drugih krajih. Kalifornija pa se je tako pridružila še sedmim drugim zveznim državam, ki so legalizirale marihuano. Več

  • IK, STA

    2. 1. 2018  |  Kultura

    Borštnikovo srečanje prevzema nekdanji direktor Javne agencije za knjigo

    Po presenetljivem odstopu umetniške direktorice Alje Predan na začetku lanskega leta vodenje Festivala Borštnikovo srečanje prevzema Aleš Novak. Donedavno direktor Javne agencije RS za knjigo (Jak) napoveduje nadaljevanje razvoja, ki je privedel do uglednega, prepoznavnega in mednarodno uveljavljenega nacionalnega gledališkega festivala. Več

  • Darja Kocbek

    29. 12. 2017  |  Politika

    Poziv k bojkotu skrajno desničarskih ministrov

    Na Dunaju je pred božičnimi prazniki prisegla nova avstrijska vlada pod vodstvom kanclerja Sebastiana Kurza, ki jo sestavljajo njegova konservativna ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) pod vodstvom Heinza-Christiana Stracheja. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je novo vlado pozval, naj spoštuje pravice manjšin ter zagotavlja blaginjo vseh v Avstriji, tudi nedržavljanov. »Ravnanje z najšibkejšimi pokaže, koliko so resnično vredne naše vrednote,« je po poročanju STA dejal v govoru. Več

  • Uredništvo

    29. 12. 2017  |  Družba

    Že imate dvojno praznično številko Mladine?

    Dvojna praznična številka Mladine je že naprodaj pri vašem najbližjem prodajalcu, lahko pa jo naročite in preberete tudi na spletu. Pretekle številke Mladin lahko prelistate v našem spletnem arhivu. Če vas zanimajo naše posebne izdaje, pa obiščite Mladinino spletno trgovino

    Več