Slovenija je po tihem ustavila izvoz orožja v Izrael

Orožje in deli zanj niso navaden izdelek, ki je na prodaj komurkoli in kadarkoli. Prodaja orožja je strogo omejena in regulirana. Slovenska zakonodaja določa, da lahko vlada prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst orožja ali streliva. Država prav tako vodi poseben, javno dostopen seznam tega, koliko je bilo vsako leto izdanih dovoljenj za izvoz, prenos, uvoz ali prejem vojaškega orožja in opreme.

V interesu vseh razen živali

Večina goveda, ki je bilo 24. novembra lani odvzeto s kmetije Možgan, se je tja vrnila. Inšpektorica Danuša Štiglic, ki je govedo odvzela, pa je prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Prestavljena je bila na drugo delovno mesto, kjer ne more več opravljati inšpekcijskega nadzora.

Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

Ta teden je eden od zdravnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, nekaj sto stavkajočim kolegom poslal elektronsko sporočilo. V pismu, kot se je izrazil, je nanizal nekaj misli o zdravniški stavki: »Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov,« je zapisal. Nato pa dodal: »Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari.«

dr. Bogomir Kovač

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Ekonomija

Komentar / Za antifašistično alianso

V supervolilnem letu v EU in tudi drugod po svetu je vzpon skrajno desnih populističnih strank eno najbolj tveganih in nevarnih globalnih družbenih procesov. Očitno se zmagovita zahodna formula združevanja liberalne demokracije in svobodnega trga, socialne države in globalnega kapitalizma končuje. Od preloma 21. stoletja se krepijo avtoritarni režimi, neoliberalni kapitalizem pa se zapleta v serije globalnih kriz. Evropa danes postaja vedno bolj podobna razmeram v tridesetih letih 20. stoletja. Temeljne ideje in kombinacija političnih ciljev evropske skrajne desnice vse bolj spominjajo na čas vzpona evropskega fašizma. Evropska politična agenda po drugi svetovni vojni je bila zgrajena na antifašizmu, danes pa se ta ločnica izgublja.

Grega Repovž

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj je javno?

V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega sistema.

Naveza starih obrazov

Pred dvema letoma, v času najbolj grobih napadov vlade Janeza Janše na neodvisne institucije, je eno od bolj umazanih vlog na finančni upravi (Furs) opravil javnosti pretežno neznani uradnik z imenom Simon Starček. Finančna uprava je bila med tistimi državnimi ustanovami, ki si jih je vlada Janeza Janše nemudoma po prevzemu oblasti zelo natančno in sistematično podredila. Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegovega vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem. Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil. Na kadrovskem področju pa so na finančno upravo pod njegovim vodenjem na ključna mesta prišli neizkušeni, a lojalni člani stranke SDS. In ves ta čas je bil Simiču v oporo že omenjeni Simon Starček, sicer matematik po univerzitetni izobrazbi, z doktoratom iz geodezije. Prvih nekaj mesecev, takoj po nastopu vlade, ko se je že vedelo, da se tja vrača Ivan Simič, je Starček kot vršilec dolžnosti vodil finančno upravo, po Simičevem prihodu pa je postal njegov namestnik.

Izrael vidi antisemitizem povsod, razen tam, kjer dejansko je – na desnici

Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu leta 2017 Jeruzalem – kljub nasprotovanju številnih ameriških Judov – priznal za glavno mesto Izraela, pol leta kasneje pa je tja iz Tel Aviva preselil tudi ameriško ambasado. Čudno, da ni tja preselil še glavnega mesta Amerike – Jeruzalem je za evangelijske kristjane, velik del njegovega volilnega telesa, pomembnejši od Washingtona. Trump jim je obljubil, da bo to storil – in obljubo je izpolnil. Evangelijskim kristjanom – »krščanskim sionistom«, kot jim pravijo – se je zdelo, da se je s tem izpolnila tudi stara biblična prerokba o »poslednjih dnevih«.

V slovenskih filmih vse poti vodijo na morje

V slovenskih filmih vse poti vodijo na morje. In tudi Gepack, prvenec tiktokerja Žige Kukoviča, je film o štirih prijateljih, ki se s starim mercedesom – masivnim kot chrysler v Kozoletovem Remingtonu – odpeljejo na morje, a pot je – tako kot v Vincijevem road tripu Babica gre na jug – dolga, polna ovir.

Črna 4.0 / Najtemnejša barva na svetu

Črna je nova črna. A ne katerakoli črna, temveč različica 4.0, kot so jo poimenovali. Že desetletje se namreč v svetu črne barve odvija prava drama. Pred desetimi leti je britansko-indijski umetnik Anish Kapoor eksperimentiral s takrat najtemnejšo črno barvo, imenovano Vantablack, ki so jo v Veliki Britaniji ustvarili z mislijo na uporabo v vojski in ki absorbira kar 99,8 odstotka svetlobe.

Koliko je dejansko vredna in velika stavba, ki so jo kupili za 7,7 milijona evrov?

Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski, za katero je plačalo 7,7 milijona evrov, ni naročilo cenitve, ampak se je zaneslo na cenitev, ki jo je naročil prodajalec. Ta cenitev, pod katero se je podpisal cenilec Anton Rigler, je pokazala, da naj bi bila stavba vredna 7,98 milijona evrov. A kot se je kasneje izkazalo, je cenitev dejansko bila opravljena, v časovni stiski in na podlagi cenitve, ki jo je leta 2017 opravila cenilka Breda Zorko, ki pa je stavbi določila ceno 2,9 milijona evrov.

Jana Ahčin / »Vlada mora začeti skrbeti za javni denar«

Jana Ahčin je bila za predsednico računskega sodišča imenovana julija 2022, nasledila je Tomaža Vesela, ki mu je mandat potekel že konec maja 2022. Je univerzitetna diplomirana ekonomistka z več kot 20-letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih v javni upravi. Delovala je v Službi družbenega knjigovodstva in nato njenih naslednicah, agenciji za plačilni promet in upravi za javna plačila, ki jo je tudi vodila. Bila je tudi direktorica davčne uprave in izpeljala združitev s carinsko upravo v finančno upravo, ki jo je vodila do leta 2019. Po koncu mandata v letu 2019 se je kot svetovalka predsednika zaposlila na računskem sodišču.

Sveče za Gazo

Myriam François, režiserka, pisateljica, avtorica odmevnih dokumentarcev, se je v ponedeljek zvečer na britanski televiziji Sky News pogovarjala o dogajanju v Rdečem morju, o napadih na tovorne ladje in povračilnih napadih letal ZDA in Velike Britanije na položaje hutijevcev. Novinarka jo je vprašala, ali se je morda ameriška administracija odzvala prepozno, ker naj bi bile zaradi akcij hutijevcev ogrožene milijarde dolarjev. »Bombardiramo eno od najrevnejših držav na svetu,« je jezno odvrnila Myriam François. »Bombardiramo jo, ker nekaj ljudi v čolnih podpira Palestince, nad katerimi se izvaja genocid. To je noro, zelo mi je žal, ker Amazonovi paketi zamujajo, tudi moj bi lahko prišel prej, ampak govorimo o genocidu.« Novinarka jo je prekinila, češ veliko ljudi pravi, da ne gre za palestinsko vprašanje, hutijevci naj bi si s tem le povečevali prepoznavnost in pomen. »Če želite ustaviti to, kar delajo hutijevci, razglasite premirje … V Gazi je umrlo že 25 tisoč ljudi, več kot 60 tisoč ljudi je ranjenih, nimajo dostopa do hrane, vode in pomoči. Kako se lahko sploh pogovarjamo o trgovini, ko pa otroke v Gazi operirajo brez anestetikov?«

Koliko plačujemo za najemnine sodišč?

Ministrstvo za pravosodje že leta v Ljubljani plačuje vsak mesec 376 tisoč evrov ali 4,5 milijona evrov na leto za najemnine za različna sodišča. Stavbe, v katerih domujejo sodišča v najetih prostorih, so večinoma neprimerne, predvsem primanjkuje razpravnih dvoran, številne nepremičnine so slabo vzdrževane in neizolirane. Takšno stanje naj bi bilo sicer zgolj začasno, saj naj bi država ob Dunajski za okoli 130 milijonov evrov zgradila sodno palačo, v katero bi preselila vsa sodišča. A z nakupom stavbe na Litijski se ta rešitev sedaj vse bolj umika v nedoločeno prihodnost.

Naši ljudje v Davosu

Na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem alpskem letovišču Davos se vsako leto zberejo superbogati in supervplivni, gospodarstveniki in voditelji, elita pač, ki se tam mreži, lobira, sklepa posle. In išče rešitve za najhujše krize tega časa – pa četudi se v njej praviloma najdejo krivci za nemalo teh kriz. Prav zaradi te hinavščine dogajanje vsako leto spremljajo protesti.

(Stari) oglasi ostajajo

»Panoji ob cestah na kmetijskih zemljiščih. Vse to bo tudi ostalo? Torej 35. člen zakona o urejanju prostora ni uredil ničesar,« zadnje tedne opozarjajo v iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki na družbenih omrežjih opozarja na (vizualno) onesnaževanje slovenske krajine s panoji, polepljenimi z oglasi.

Nova stranka upokojencev

Pavel Rupar je bil v življenju že marsikaj, bil je župan Tržiča, poslanec SDS in zapornik. Iz zapora, kjer je odsedel enoletno kazen zaradi oškodovanja tržiškega občinskega proračuna in zlorabe položaja, je prišel prerojen. Tako vsaj pravi. Iz politike se je za nekaj časa umaknil, ukvarjati se je začel s prenavljanjem kopalnic in hiš, v Tržiču je dal postaviti kip Jakoba Aljaža, nabiral je regrat za sokrajane in po ulicah reševal zapuščene živali. A nato je spet zaslišal klic – klic dolžnosti.

Vlada pohitela z vzpostavitvijo obmejnih centrov za odstranjevanje tujcev

Konec lanskega leta so evropski voditelji sporočili, da so po skoraj desetletju usklajevanja države članice Evropske unije, svet EU in evropski parlament vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Ta za tujce in za stanje človekovih pravic ne prinaša nič dobrega, saj je nekakšen poskus krepitve trdnjave Evropa z vzpostavitvijo trdnih papirnatih in dejanskih zidov skupaj z obmejnimi centri za hitre (obmejne) azilne postopke, torej centri za zadrževanje in odstranjevanje tujcev. In zdi se, da je Slovenija v tem pogledu izjemno pohitela. Prejšnji četrtek je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje zgradi obmejni migrantski center.

Konec prikritega oglaševanja 

V sosednji Italiji dvigujejo prah astronomske globe, ki jih za spletne vplivneže uvaja vlada Giorgie Meloni. Če po novem objav na družbenih omrežjih, v katerih občudujejo izbrani hotel, luksuzno obleko ali najnovejši robotski sesalnik in so v resnici oglasi, ne bodo jasno označili kot oglase, jih utegne doleteti globa do 250 tisoč evrov. Za zdaj naj bi globe, kakršne so doslej veljale za tradicionalne medije, sicer uvedli le za vplivneže z več kot milijon sledilci.

Višja ali nižja strokovnost državne uprave?

Uradniški svet je širši javnosti pretežno neznana institucija javnega prava. Z zakonom o javnih uslužbencih je bil uveden že junija 2002, v času zadnje vlade Janeza Drnovška. Njegov namen je bila vzpostavitev strokovnih standardov pri kadrovanju v javnem sektorju. Oziroma je bil ustanovljen »z namenom depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih«, kot danes piše na njegovi spletni strani. Pa je res tako? Ali ni morda namenjen predvsem pokrivanju političnih imenovanj manj primernih ali celo neprimernih kadrov s pokrivalom strokovne in siceršnje primernosti?

Elon Musk si želi odpuščanja za izkazano podporo antisemitizmu

Hiperkapitalist Elon Musk, ki je kupil Twitter in ga spremenil v X, je že vse od prevzema platforme deležen očitkov, da je ta odtlej (še bolj) prežeta s sovražnim govorom in sovražnimi vsebinami. To ni presenečenje: eden glavnih Muskovih namenov je bila »demokratizacija« tega spletnega prostora; Musk je eden od zagovornikov koncepta svobode govora, po katerem je bruhalcem sovraštva dovoljeno tako rekoč vse.

Vlado Miheljak

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Dva leva

Komentar / Krivolovci

Če odmislimo paradoks pomena in zaslug storilca za to, da je šele izdani in na križ pribiti Jezus postal odrešenik, seveda ostaja dilema, komu pripisati krivdo; koga poimenovati. Morda jo najbolje pojasni judovska šala iz tridesetih let prejšnjega stoletja v Nemčiji. Torej, mali David kliče prijateljico Helgo, naj se pride z njim žogat na dvorišče. Pa mu Helga skozi okno žalostno odgovori: »Mami pravi, da se ne smem žogati s tabo, ker ste vi ubili Jezusa.« Mali David pa ji odvrne: »Ne, to pa gotovo ne. To so verjetno bili oni drugi Liebermannovi iz spodnjega dela ulice.« No, ne gre za to, da bi zbijali šale, medtem ko palestinsko ljudstvo krvavi kot še nikoli doslej, ampak da je treba biti pri izbiri besed in imenovanju krivcev odgovoren, saj kot večkrat poudarim, beseda je konj. Tisti, ki so neposredno vmešani kot žrtve, kot storilci ali, kot je to v »Sveti deželi« neredko, oboje hkrati, težko oblikujejo stališča z zadostno distanco in samokritičnostjo. Mi, ki smo dovolj daleč, imamo ne samo možnost, ampak dolžnost biti »brez milosti« nepristranski in razsodni. Žal pa je v Sloveniji krivolov nekakšna folklorna posebnost; tudi in predvsem v politiki. Streljamo v napačne tarče, da nam ne bi treba ciljati v prave.

Tujec? Tihotapec!

V zadnjih nekaj letih so slovenski zapori doživeli veliko spremembo v sestavi zaporniške populacije. Več kot tretjina zapornikov je tujcev, velika večina je obsojena zaradi tihotapstva v skladu s 308. členom kazenskega zakonika, ki nosi naslov »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države«. Gre za res veliko obsodb, med zaporniki pa se včasih znajdejo tudi ljudje, ki so bili obsojeni brez pravih dokazov. Oglejmo si zgodbo enega izmed njih.

Heni Erceg

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Komentar / Urjenje v demokraciji

Z brezobzirnim cinizmom nedotakljivega narcisa, ki mu je dovoljeno vse, se je spustil še korak niže, a v resnici je bil to korak, pri katerem ga je vodil neizmeren strah. Hrvaški premier se je hotel zaščititi in je za to brez zadržkov uporabil ženske; v ospredje je postavil domnevno skrb za ženske, ki jih pretepajo in pobijajo partnerji, in si zamislil zakon o femicidu, nato pa ga povezal s še enim zakonom in oba v svežnju poslal v parlament, češ vzemi ali pusti. Ta drugi zakon, strahopetno zapakiran skupaj s pomembnim zakonom o femicidu, vsebuje zakonska določila o ukrepanju zoper prinašalce slabih novic, tako imenovane žvižgače, posredno pa tudi zoper novinarje, ki se drznejo objaviti ugotovitve o korupciji in kriminalu, pri katerih glavno vlogo igrajo ministri, tajniki in najrazličnejši birokrati vladajoče stranke.

TV komentar / Oddaja Osmi dan si brez dvoma zasluži nov termin, a le, če je to samo prvi korak

V začetku januarja je v ponedeljkov termin pred Odmeve na TV Slovenija prišla oddaja Osmi dan, ki bo očitno v prihodnje tvorila ponedeljkov večerni trojček: ob osmih Tednik, kot doslej, ob devetih Marcel (naslednji teden ga bomo videli prvič), nato pa kot zadnja pred Odmevi še oddaja Osmi dan. Sliši se obetavno.

Sodni spor zgodovinskega pomena

Sistemi generativne umetne inteligence, pa naj gre za velike jezikovne modele tipa ChatGPT ali za slikarske robote, ki ustvarjajo čedalje bolj impresivne in realistične podobe, že od svojega silovitega vzpona novembra predlani zbujajo hude dileme, povezane z vprašanjem avtorskih pravic. Umetna inteligenca namreč vsebino ustvarja z imitacijo že obstoječega gradiva, ki ga je ustvaril človek, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem pravzaprav za krajo avtorskih pravic. Številni avtorji besedil in podob, s katerih se učijo modeli umetne inteligence, so prepričani, da je tako: počutijo se opeharjene in pravico (ter seveda odškodnine) iščejo na sodiščih. Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je nedavna tožba časnika New York Times, ki podjetju OpenAI, vodilnemu akterju v razvoju generativne umetne inteligence, očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Časnik trdi, da je bilo več milijonov člankov, na katerih ima avtorske pravice, uporabljenih za usposabljanje jezikovnega modela, »ki zdaj konkurira novicam kot vir zanesljivih informacij«.