Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    13. 1. 2011  |  Mladina 2

    Dr. Božo Repe: "Slovensko zgodovinopisje je pluralistično, a med zgodovinarji je premalo razprav o različnih pogledih"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika20110111_8325b5.jpg

    Dr. Božo Repe (54), redni profesor sodobne slovenske zgodovine na Filozofski fakulteti in avtor osemnajstih knjig in učbenikov slovenske, južnoslovanske in srednjeevropske zgodovine, v javnosti vedno odločno brani izsledke raziskav in se bori proti njihovemu političnemu in ideološkemu zlorabljanju. Z dr. Repetom smo se pogovarjali o ideoloških motivih za revizijo polpretekle zgodovine doma in v Evropi, o nenehnem kulturnem boju na Slovenskem, o tem, kako in kdo lahko preseže ideološke delitve v slovenski družbi, in tudi o tem, zakaj se politiki nikoli ničesar ne naučijo iz zgodovine.

  • Marjan Horvat

    6. 1. 2011  |  Mladina 1  |  Politika

    Konec Evrope?

    Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 24. junija 2010

    Projekt združene Evrope se je ob koncu prvega desetletja tega stoletja in po šestih desetletjih udejanjanja znašel v težavah. Gospodarska kriza v svetu in Evropi je dodobra načela njegovo gospodarsko, predvsem pa monetarno zgradbo ter razkrila ranljivost temeljev, na katerih stoji Evropska unija. Predvsem pa tistega njenega dela, ki uporablja evro za skupno valuto v poslovanju.

  • Marjan Horvat

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Konec večkulturnosti?

    Angela Merkel, ki velja za modro in preudarno, je z izjavo o »popolnoma spodleteli« večkulturnosti v Nemčiji razburila evropsko javnost. Četudi je morda »le« potrdila že splošno znano resnico o neuspehu nemškega modela integracije prišlekov iz Turčije in arabskega sveta, so njene besede, da je večkulturnosti v Nemčiji odzvonilo in da se morajo tisti, ki želijo ostati v Nemčiji, dobro...

  • Marjan Horvat

    22. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Družba

    Josip Osti: Pišem in prevajam v jeziku svojih spominov

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikajosip_osti_bkimg_6054a.jpg

    Od leta 1990 živi v Sloveniji. Zadnja leta predvsem v Tomaju, v rojstni vasi Srečka Kosovela, ki je »sogovornik« njegove poezije v slovenščini. Svoje novo ustvarjalno okolje tematizira v pesniškem »prvencu« Kraški Narcis, prvi zbirki, napisani v slovenščini. Zanjo je prejel Veronikino nagrado. Za svoj pesniški opus je dobil tudi Jenkovo nagrado. Do sredine devetdesetih let je pisal v srbohrvaščini, nato pa se je kot pesnik ponovno »rodil« v slovenskem jeziku, kar je, pesnjenje v nematernem jeziku namreč, fenomen tudi v svetovni literaturi. Josif Brodski, Czeslaw Milosz in drugi pesniki največjega formata, ki jih je doletela usoda izseljenstva, si niso drznili pisati poezije v drugem kot maternem jeziku. Med pogovorom z Ostijem je tekla beseda o njegovem ustvarjanju v Sarajevu in nato v Sloveniji, o tkanju kulturnih vezi pred razpadom nekdanje skupne države in v času razpadanja ter o tem, kako ga je sprejela tukajšnja kulturna srenja

  • Marjan Horvat

    2. 12. 2010  |  Mladina 48

    Milan Dekleva: "Ne živimo v zdravem svetu"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikab5.jpg

    Milan Dekleva (64), pesnik, prozaist in romanopisec, je izdal več kot petnajst pesniških zbirk, zbirk kratke proze in romanov. Je dobitnik vseh najvišjih priznanj s področja književnosti. Širšemu bralstvu je morda najbolj ostal v spominu po zbirki lirične poezije Šepavi soneti (1995). Dekleva je tudi avtor številnih knjižnih objav za otroke in mladino. Zadnjih dvanajst let je bil urednik Otroškega in mladinskega programa. Lani se je upokojil. Je izvrsten pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Med zanimivimi zabeležkami v njegovi biografiji najdemo tudi podatek, da je bil igralec ragbija. Milan Dekleva je zanimiv sogovornik. Govori v jeziku umetnosti, včasih v metaforičnem, kakršen zaznamuje tudi njegovo književnost, vendar za njim stoji jasna misel. Sam pravi, da jezik umetnosti razodeva o svetu in človeški notranjosti več resnice kot faktografsko naštevanje dejstev. S takšnim jezikom, ki vznika iz subjektivne svobode posameznika, je mogoče razkrinkati frenetičnost sodobne pisane in govorjene besede in pogledati v zamaščeno drobovje sistema. Z Deklevo smo se pogovarjali o jeziku v tiskani besedi in na medmrežju, o vzrokih in posledicah poplitvenja sodobnih družb, o zakritih razmerjih med lažjo in resnico, o tesnobi, strahu in iskanju varnosti posameznika v današnjem času, pa tudi o izjemnih posameznikih, ki so pripravljeni plavati proti toku, da bi ohranili svojo svobodo.

  • Marjan Horvat

    25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Svet

    Diplomacija EU zakoračila v svet

    Z letošnjim 1. decembrom, ob obletnici podpisa Lizbonske pogodbe, bo začela uradno delovati zunanja služba Evropske unije (EEAS), ki jo lahko poimenujemo tudi ministrstvo za zunanje in varnostne zadeve. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Catherine Ashton, bo načelovala resorju z več kot 1600 uradniki v Bruslju in okrog osmim stotnijam diplomatov EU, ki že delujejo v 137 njenih...

  • Marjan Horvat

    11. 11. 2010  |  Mladina 45  |  Svet

    Krize krepijo povezanost

    Ko je pred šestimi meseci Evropska centralna banka začela kupovati obveznice držav evroobmočja, da bi rešila gospodarstva Grčije, Španije, Italije, Irske in Portugalske in ohranila skupno valuto, so mnogi poznavalci evropskih tem opozarjali, da so se s hudo načetim prvim stebrom Evropske unije, kamor sodita ekonomska in monetarna unija, močno zamajali temelji, na katerih stoji projekt združevanja celine.

  • Marjan Horvat

    28. 10. 2010  |  Mladina 43

    Dr. Tonči Kuzmanić: "Če gledamo iz perspektive osemdesetih, smo sredi Ničesar"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika20101025_0898b5.jpg

    Dr. Tonči Kuzmanić, sociolog in politični teoretik, je bil v osemdesetih letih, najprej kot svobodni novinar, med najglasnejšimi borci za človekove pravice. Bil je svetovalec v parlamentarni komisiji za mirovno politiko, član alternativnega odbora za zaščito človekovih pravic, član slovenskega nacionalnega sveta za zaščito človekovih pravic in aktivist slovenskega mirovnega in civilnodružbenega gibanja. Od samih začetkov je deloval v Mirovnem inštitutu v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z modernimi in postmodernimi političnimi ideologijami, političnim ekstremizmom in ksenofobijo - znan je tudi po knjigi Bitja s pol strešice (1997) -, v zadnjem poldrugem desetletju pa proučuje etiko in kulturo menedžerjev, ki jo predava na Fakulteti za management v Kopru. Je tudi avtor več knjig s tega področja. Dr. Kuzmanić nam je v pogovoru podal kritičen in teman uvid v današnje in jutrišnje procese razvoja etike (post)kapitalizma. Dogajanje je treba po njegovem razgaliti do konca in stvari imenovati s pravim imenom.

  • Marjan Horvat

    21. 10. 2010  |  Mladina 42

    Krivda priseljencev?

    Strah se širi po Evropi - strah pred priseljenci. Četudi nastopa v drugačnih zgodovinskih okoliščinah in v novih podobah glede na preteklost, pa so razlogi zanj v jedru isti: predvsem v bojazni, da se bodo »tujerodci« preveč razširili v državi in uživali sadove »našega dela«. V krizi ima takšen strah še večje oči. Zato ljudje zlahka nasedejo lažnim prerokom, ki jim ponujajo krivce za...

  • Marjan Horvat

    14. 10. 2010  |  Mladina 41

    Ali obstaja politika onkraj strank?

    Miran Goslar, oče Mercatorja čestita Zoranu Jankoviću na volilno nedeljo

    Nedeljske lokalne volitve, ne županske in ne svetniške, na lokalno politično prizorišče niso prinesle bistvenih sprememb. In nikakršnega presenečenja, četudi so strankarski voditelji vsi po vrsti zatrjevali, da so njihove stranke zmagovalke. Pravzaprav so, če smo natančni, vse po vrsti poraženke, kajti kar tretjina že izvoljenih županov je nastopila s svojimi listami.

  • Marjan Horvat

    14. 10. 2010  |  Mladina 41  |  Svet

    Vojaška lovca nad novinarji

    /media/www/slike.old/mladina/hrvakanovosti__563.jpg

    Konec septembra sta na Hrvaškem med vojaško vajo na poligonu Eugen Kvaternik v Slunju trčili vojaški letali. Pilota sta se izstrelila, nesrečo sta preživela, letali pa sta strmoglavili na minsko polje iz devetdesetih let. Drobci mine so hudo ranili starejšo žensko, ki je delala na bližnjem polju, vendar je že zunaj življenjske nevarnosti. O strmoglavljenju migov so poročali vsi hrvaški mediji.

  • Marjan Horvat

    7. 10. 2010  |  Mladina 40

    Dr. Braco Drago Rotar, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarotarb5.jpg

    Dr. Braco Drago Rotar (68), sociolog, pesnik in esejist, je leta 1966 je diplomiral iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti in nato leta 1975 doktoriral iz sociologije kulture na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. Konec osemdesetih let je bil pobudnik in vodja knjižne zbirke temeljnih humanističnih del Studia Humanitatis in predstojnik Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Do leta 1995 je bil direktor raziskovalnega centra Institutum studiorum humanitatis, nato pa do leta 2003 dekan ISH - Fakultete za podiplomski humanistični študij. Od leta 2007 je zaposlen na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svojem raziskovalnem delu se dr. Rotar posveča vprašanjem ideologije v kulturi in umetnosti in likovni semiotiki. V začetku osemdesetih je začel razvijati zgodovinsko antropologijo, ki si je že utrla pot med sodobne znanstvene discipline. Predvsem v zadnjih letih proučuje razvoj znanosti in univerzitetnega sistema na Slovenskem, saj ga skrbi usoda družboslovja in humanistike, ki ju najbolj ogrožajo tržne zakonitosti. Tudi v knjigi, ki jo ta čas pripravlja, bo obravnaval to problematiko.

  • Marjan Horvat

    16. 9. 2010  |  Mladina 37  |  Družba

    Oliver Frljić

    Režiser Oliver Frljić v predstavi Bakhantke

    Maja je v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine - v njej so sodelovali igralci SMG - »ozmerjal« Slovence zaradi njihove vloge v razpadanju Jugoslavije in njihovega nacionalizma in šovinizma. Te dni pa gostuje v Ljubljani na festivalu Ex Ponto s predstavo nemškega dramatika s konca 19. stoletja, Franka Wedekinda, Pomladno prebujenje. V njej problematizira »samoumevnost« moči in vloge rimskokatoliške cerkve v hrvaški družbi ter vernikom vrže v obraz kritiko, da so tolerantni do pedofilov v talarjih. Zdi se, da si je Frljić izbral maksimo, ki jo vsili gledalcem z besedami: »Plačali ste, zdaj pa imate. Ne greste ven, dokler ne začnete razmišljati.«

  • Marjan Horvat

    2. 9. 2010  |  Mladina 35

    »Črni vrt« za samostojnost

    Mamik in Babik, mož in žena, sta simbol Gorskega Karabaha. Kip brez podnožja ponazarja gorjansko trdoživost.

    Po objavi sicer pravno nezavezujočega mnenja Meddržavnega sodišča Združenih narodov v Haagu, da je bila odločitev skupščine Kosova o razglasitvi samostojnosti Kosova v skladu z mednarodnim pravom - mnenje je zahtevala Srbija, upajoč na odločitev, da »enostranska razglasitev samostojnosti« Kosova ni skladna z mednarodnim pravom -, se je upanje narodov, ki so nezadovoljni s svojim položajem v...

  • Marjan Horvat

    19. 8. 2010  |  Mladina 33

    Za politike Jankovićevega kova ali proti njim

    Ovacije za Zorana Jankovića ob otvoritvi dvorane v Stožicah

    Raziskava Slovensko javno mnenje, ki je bila opravljena maja letos, prinaša osupljive izsledke. Kar 71 odstotkov državljank in državljanov Slovenije je nezadovoljnih z demokracijo in v njene mehanizme verjame le vsak četrti državljan. Političnim strankam ljudje najmanj zaupajo med vsemi družbenimi in političnimi ustanovami. Kriza, v kateri živimo, je le okrepila nezaupanje v sedanji politični sistem,...

  • Marjan Horvat

    5. 8. 2010  |  Mladina 31

    Paolo Possamai, odgovorni urednik Il Piccola

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikapaolo_possamai_bk.jpg

    Sedanje uredništvo zagovarja skupno iskanje prihodnosti Trsta, ta pa je po Possamaijevem mnenju v odprtosti v svet, predvsem v srednjo Evropo, ki je dala Trstu tudi bistvene značilnosti v dvestoletni zgodovini. Časopis je odločno podprl nedavni Koncert prijateljstva v Trstu in srečanje italijanskega, slovenskega in hrvaškega predsednika, ki so se skupaj poklonili spominu na fašistični požig Narodnega doma in se hkrati spomnili tudi povojnega eksodusa iz Istre, Dalmacije in z Reke. Possamai je v Il Piccolu prekrižal meč z znanim nasprotnikom slovenstva v Trstu, sicer državnim tajnikom Albertom Menio, ki je nasprotoval koncertu in srečanju predsednikov v mestu. Priporočil mu je pogled v prihodnost namesto v preteklost.
    Possamaijevi pogledi na razmere v Trstu, njegovo zazrtost vase in zaprtost, na razvojno negibnost in apatičnost njegovih prebivalcev so osvežujoče pragmatični. V njegovem razmišljanju o prihodnosti Trsta ni prostora za zgodovinske zamere med Slovenci in Italijani, temveč poudarja, da je treba izkoristiti gospodarske in kulturne potenciale mesta in njegovo geostrateško lego za razvoj. Tega vidi v povezavi z zaledjem. V pogovoru je razkril te poglede in svoje videnje razmer v Trstu. In tudi v Italiji, kjer ga motita neustvarjalnost na političnem prizorišču in medijska polarizacija med taborom politične desnice in leve sredine. Sicer pa v uredništvu pripravljajo novo grafično podobo s spremenjenim formatom Il Piccola. Spet bo »il piccolo« (mali), vendar ne v manjšem formatu kot drugi dnevniki. Poleg tega bodo njegovi bralci spomladi dobili časopis v barvah na vseh straneh. Morda, vsaj nadejamo se, bo skozi njegove barvne strani mogoče videti vse sestavine Trsta, kjer ni zanemarljiva njegova večkulturnost s pomembno slovensko komponento.

  • Marjan Horvat

    29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Svet

    Udarec Srbiji

    Že ko so srbske oblasti pred dvema letoma in pol zaprosile Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) za svetovalno mnenje o skladnosti »enostranske razglasitve samostojnosti Kosova, za katero so se odločile začasne institucije samouprave, z mednarodnim pravom«, je bilo kot na dlani, da so se srbski politiki oprijeli poslednje bilke za vsaj formalno ohranitev celovitosti Srbije.

  • Marjan Horvat

    22. 7. 2010  |  Mladina 29

    Gandi po slovensko

    Tretja gladovna stavka Joška Jorasa

    Joško Joras se je že tretjič odločil z gladovno stavko uveljaviti svojo pravico do nemotenega dostopa do doma. Obiskali smo ga na prizorišču, na dovozu pred sečoveljskimi solinami, tik ob sporni t. i. evropski poti, ki vodi proti njegovemu domu. Ob starem R5, v katerem tudi prenočuje, ima belo plastično mizo in nekaj stolov. Papirji na mizi, ki jih razgrinja pred obiskovalci, so mu v pomoč pri dokazovanju njegove...

  • Marjan Horvat

    22. 7. 2010  |  Mladina 29

    Mitja Čander, literarni urednik in esejist

     

    Mitja Čander (36), literarni urednik in esejist, je v devetdesetih letih urejal študentski časopis Tribuna in bil urednik v mariborski reviji Dialogi. Od leta 1996 je urednik študentske založbe Beletrina. Za svoje literarnokritično delo in zbirke esejev, predlani je izšla že njegova tretja, je prejel Stritarjevo in Glazerjevo nagrado. Rojen je v Rušah pod Pohorjem. V mladosti je bil izvrsten šahist, pozneje pa ga je vse bolj pritegoval svet literature. Oba svetova prepleta tudi v svojih esejističnih zbirkah. »V svetu literature sem doživljal skrivnostnost, neujemljivost, lepoto in bližino eksistencialnih vprašanj, ki pa so za šahovnico vendarle manjkale. Poleg tega moraš pri šahu zbirati točke, remije in zmage, pri literaturi pa vendarle ne gre za tekmovalnost, čeprav jo nekateri doživljajo tudi na ta način«. Čandra smo za ta pogovor obiskali na morju, kjer pa namesto knjig prebira domače in tuje časopise. V pogovoru o slovenski, vzhodnoevropskih in južnoslovanskih književnostih, o prihodnosti tiskane knjige, o odrinjenosti študentske populacije in tudi o književnem trgu, na katerem se bojuje za preživetje Beletrina, se je izkazal tudi kot luciden poznavalec in kritik političnega in družbenega dogajanja v Sloveniji. Prepričan je, da je v Sloveniji mogoče (so)delovati ob preseganju ideoloških razdorov, ki bremenijo našo družbo. Tudi kot urednik založbe ravna tako, saj trdi, da je »kultura eden redkih referenčnih okvirov, ki je v današnjem času, ko je jasno, da potrebujemo novo vizijo skupnosti, sposoben konstruktivno integrirati slovensko družbo ter hkrati spodbuditi kreativnost in sodelovanje med ljudmi«

  • Marjan Horvat

    15. 7. 2010  |  Mladina 28

    Dogodek v posebnem mestu

    Brez Slovencev bo Trst še naprej umiral na obroke. Za sožitje in spravo je potrebna zgodovinska resnica o odnosih med narodoma.  (na sliki: trije predsedniki polagajo venec pred Narodnim domom v Trstu)

    Vročega in soparnega 13. julija 2010 so se v Trstu, na Trgu Zedinjene Italije, sestali predsednik Italije Georgio Napolitano, predsednik Slovenije Danilo Türk in predsednik Hrvaške Ivo Josipović, da bi se udeležili koncerta prijateljstva. Pred koncertom so naredili pomemben korak k spravi, saj so skupaj položili venec pred Narodnim domom, ki so ga fašisti požgali pred devetdesetimi leti, in pred spominskim...

  • Marjan Horvat

    8. 7. 2010  |  Mladina 27  |  Svet

    Sprava v d-molu

    »V njegovem požaru pa je izginil tudi Trst, kakršnega so si zamislili veliki vladarji 18. stoletja z ustanovitvijo proste luke: mesto svobode, kulturne raznolikosti in trgovine …« - Dr. Dušan Prijevec (na sliki požgani narodni dom v Trstu, junij 1920)

    V torek, 13. julija, bo skoraj osem tisoč poslušalcev na trgu Zedinjene Italije v središču Trsta, tik ob obali, prisluhnilo Koncertu prijateljstva, kjer bo dirigiral znameniti italijanski dirigent Riccardo Muti. Poleg osrednjega glasbenega dela, Cherubinijevega Rekviema v d-molu, bo izvedel tudi italijansko, hrvaško in slovensko himno in po dve deli iz hrvaške in slovenske glasbene kulture.

  • Marjan Horvat

    10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Svet

    Nočne more namesto evropskih sanj

    /media/www/slike.old/mladina/il_eu.jpg

    Evropska centralna banka je sicer začela kupovati obveznice držav evro-območja, da bi rešila gospodarstva Grčije, Španije, Italije, Irske in Portugalske in ohranila skupno valuto, a mnogi poznavalci evropskih tem opozarjajo, da so se s hudo načetim prvim stebrom Evropske unije, kamor sodita tudi ekonomska in monetarna unija, močno zamajali temelji, na katerih stoji projekt združevanja celine.

  • Marjan Horvat

    3. 6. 2010  |  Mladina 22  |  Družba

    Wagner in filozofa Nietzsche & Žižek

    Hitler kot vitez Lohegrin iz istoimenske Wagnerjeve opere

    V zgodovini glasbe velja Richard Wagner, nemški romantični skladatelj iz 19. stoletja, za ustvarjalca, ki je formiral sodobno opero. Iz nje je napravil veliko umetnost, jo osvobodil in osmislil tako, da je bilo poslej mogoče tudi v tej umetniški obliki pristopiti k filozofskim in socialnim temam. Svoje opere - Parsifal, Tristan in Izolda ter svoje življenjsko delo, petnajst ur dolgo tetralogijo Nibelunški prstan,...

  • Marjan Horvat

    3. 6. 2010  |  Mladina 22

    Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo

    /media/www/slike.old/mladina/vintvanja_lokar_bkimg_8229.jpg

    Tržačan Vanja Lokar (70) je eden najpremožnejših Slovencev. Rodil se je leta 1939 v Ajdovščini, vendar se je družina v njegovih ranih letih odselila najprej v Gorico in nato v Trst. Trgovec po poklicu in notranji vokaciji se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave in s spretnimi poslovnimi potezami mu je uspelo iz tržaškega podjetja ustvariti eno izmed vodilnih podjetij za prodajo kave v Italiji in v sosednjih državah. Ker je bil dober trgovec, je vedno razmišljal in deloval globalno, vendar je vseskozi zvest slovenstvu v Italiji, četudi je moral zavoljo tega na življenjski in poslovni poti premagovati ovire, na kakršne so pogosto naleteli Slovenci v povojni Italiji. Pred dvema letoma je podjetje prodal in se upokojil. Pa ne zares, opustil je le posle s kavo in se posvetil upravljanju svojega premoženja, trgovanju z nepremičninami in konjičku: zbiranju ročno izdelanega porcelana. Vanja Lokar nas je sprejel v svoji poslovni hiši v središču Trsta, sicer živi v Barkovljah, in nam v dolgem pogovoru orisal svojo življenjsko pot, namignil tudi na marsikatero poslovno skrivnost, ki je tlakovala njegovo pot k uspehu, in seveda novinarja iz matične domovine opozoril na resnico, da je Trst (tudi) naš. Njegov pa je tako ali tako vedno bil.

  • Marjan Horvat

    20. 5. 2010  |  Mladina 20  |  Politika

    Dr. Valerija Korošec, sociologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikavalerijakorosecb5.jpg

    Dr. Valerija Korošec je magistrski študij končala z nalogo Analiza evropske socialne politike, doktorskega pa z delom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija. Sedem let je bila asistentka na Oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru, zdaj je zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Lani se je posvetila pisanju “Predloga UTD v Sloveniji”. Z njim dobiva razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), torej dohodku, ki bi vsakemu članu družbe zagotovil dostojnejše življenje, prvič zelo konkretno podobo uresničljivega socialnega programa. UTD se namreč ponuja kot možen odgovor na razvojne zagate slovenske družbe in kot temelj za socialne reforme, ki bi olajšale in spodbudile spremembe na trgu dela. V besedilu na približno osemdesetih straneh je dr. Koroščeva filozofsko in socialnoekonomsko utemeljila UTD za slovenske razmere. Toda hkrati pravi: “Tukaj ni kaj filozofirati. S 300 evri UTD bi imeli vsi zagotovljeno osnovno eksistenco. Prepričana sem, da je to pravično in, kar je še pomembneje, tudi uresničljivo.”

  • Marjan Horvat

    13. 5. 2010  |  Mladina 19  |  Politika

    Za evforijo ni časa in ne potrebe

    Konec maja bo Slovenija, skupaj z Estonijo in Izraelom, postala članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), mednarodne integracije, ki združuje tako imenovane »najrazvitejše«, a dejansko tudi najbolj bogate države sveta, saj združba, ki bo po novem štela 34 članic, ustvari kar tri petine svetovnega bruto domačega proizvoda.

  • Marjan Horvat

    22. 4. 2010  |  Mladina 16  |  Družba

    V primežu nevarnih sosedov

    Žrtve genocida

    Štiriindvajsetega aprila mineva petindevetdeset let od turškega genocida nad Armenci. V njem je po armenskih podatkih izgubilo življenje poldrugi milijon ljudi. A Turčija doslej ni zmogla priznati krivde za genocid, v zadnjem poldrugem desetletju pa so odnosi med državama zaostreni tudi zaradi Gorskega Karabaha, armenske enklave, ki se zajeda v azerbajdžansko ozemlje, njeni prebivalci pa so razglasili samostojnost...

  • Marjan Horvat

    8. 4. 2010  |  Mladina 14  |  Politika

    Philip Cordery: »Desne vlade so zapustile socialnim demokratom katastrofalno zapuščino«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuphilip_cordery_bkimg_7071.jpg

    Francoz Philip Cordery (44), pravnik in ekonomist, je leta 1985 postal član Francoske socialistične stranke. Od leta 1992 do 1997 je bil generalni sekretar Evropskih mladih socialistov, nato vodja oddelka za zunanje zadeve francoskih socialistov. V letu 2004 je postal generalni sekretar druge najmočnejše stranke v evropskem parlamentu, Stranke evropskih socialistov (PES). Prejšnji teden se je mudil na obisku v Ljubljani in to po srečanju socialno demokratskih in socialističnih strank držav nekdanje Jugoslavije.

  • Marjan Horvat

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Družba

    Radovan Hrast, partizan in zapornik na Golem otoku

    Pričevalci Spomin jim seže še v čas pred 2. svetovno vojno. Lok njihovih življenjskih spoznanj obsega predvojne razmere, doživljanje okupacije, upora in revolucije, ki jo v njihovih zaznavah lahko strnemo v sintagmo, da se staro ne sme več vrniti. Bili so dijaki, študenti, delavci, uslužbenci … Boj za narodovo osvoboditev in človeka vredno življenje je bil razlog za njihovo vključitev v narodnoosvobodilno gibanje, povojni čas pa je bil zanje tudi čas razočaranj, kajti lepi upi so se razblinili v vsakdanjem življenju. Naši pričevalci razgrinjajo pred nami življenje, ki so ga živeli, stiske in dileme, neuresničene sanje in na podlagi svojih izkušenj presojajo življenje, ki ga živimo danes.

    Radovan Hrast, ki se je leta 1931 rodil v učiteljskem zakonu Lojzke in Oskarja Hrasta v Bukovščici v Selški dolini, danes živi upokojensko življenje v Šmartnem pri Ljubljani. Njegova življenjska pot je razburljiva in polna žalostnih, pa tudi svetlih obdobij. Bil je eden najmlajših slovenskih partizanov. Po vojni je najprej končal nižjo gimnazijo, se udeležil mladinskih delovnih brigad in bil na poti, da konča pomorsko šolo na Reki. To pa mu je preprečil spor Jugoslavije s Stalinovim informbirojem, ko so ga nedolžnega, kot še marsikoga drugega, poslali na Goli otok. Po štirih mesecih so ga izpustili, nato pa ga je prijatelj, sicer sodelavec vojaške obveščevalne službe, nagovoril k pobegu v Italijo. Bilo je januarja 1951. Radovan Hrast je bil obsojen na dve leti življenja na Golem otoku. Povratniki so bili deležni še hujše torture. Po dveh letih se je vrnil domov in se zaposlil v gospodarstvu. Pa tudi na morje je spet odšel in kot pomorščak obplul ves svet. Pri nas je prvi pisal o dogajanju na Golem otoku in v osemdesetih letih spodbudil proces rehabilitacije taboriščnikov z Golega otoka, na katerem je Titova oblast izolirala svoje nasprotnike in Stalinove privržence. Radovan se še danes vrača na Goli otok, ki velja za najhujšo povojno mučilnico. Tam se spomni revežev, s katerimi je lomil in prenašal kamenje, lakote, žeje in nečloveških odnosov med ljudmi. A vendar ne sovraži nikogar.

  • Marjan Horvat

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Družba

    Zgodovina pozabe

    /media/www/slike.old/mladina/il_zgodovina_13.jpg

    Vojne vihre in revolucije so v kolektivni spomin narodov vtisnile tista dejanja in dogodke, ki so prispevali k vzpostavitvi narodovega dostojanstva in suverenosti in hkrati prepustila pozabi nečedna dejanja, ki so bila sestavni del tega dogajanja. Slovenska povojna zgodovina je dolga časa zamolčevala povojne poboje nasprotnikov partizanskega gibanja, vendar je spomin na ta kruta dejanja živel v spominih ljudi in...