Grega Repovž

7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Uvodnik / Ujetniki lanskega snega

Včasih je treba velike teme začeti z majhnimi, v resnici nepomembnimi stvarmi. Naj tokrat vprašanje razvoja države načnemo z ne ravno ogromnim, a vseeno starim in lepim divjim kostanjem, ki stoji pred stavbo ljubljanskega gledališča Drama. Lokalni ljubljanski okoljevarstveniki so se v teh dneh postavili za to drevo. No, za 12 dreves so se postavili – vsa bodo namreč padla pri obnovi narodnega gledališča. A to drevo je v resnici prekleto pomembno. Ker ne gre zanj, ampak za način razmišljanja.

Nasvidenje, minister! / Je čas za razhod?

Ker so se že skorajda vsi zarotili proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu – od SDS, ki je proti njemu konec junija vložila interpelacijo, prek njegovega bivšega kolega Erika Breclja, ki Bešiču Loredanu s foteljske pozicije predsednika strateškega sveta za zdravstvo očita, da »ne naredi nič, laže in ne drži obljub«, pa do civilne iniciative Glas ljudstva, ki Loredanov odstop zahteva že mesece –, je za začetek sodbe o njegovem kratkem mandatu treba navesti nekatere olajševalne okoliščine, povezane z objektivnimi razmerami.

Filip Dobranić / »Kapitalistom ustreza, da si slabe življenjske pogoje pojasnjujemo s prihodom nekega novega stroja«

Filip Dobranić (rojen leta 1989) je sociolog kulture, filozof, programer in heker. V srednješolskih letih je bil dvakrat ovenčan kot svetovni prvak v debatiranju, v času študija je soustanovil aktivistično spletno platformo in inštitut Danes je nov dan, zaposlen pa je na Inštitutu za novejšo zgodovino. Je ena tistih redkih ptic, ki podrobno poznajo tehnično plat raznih visokotehnoloških pogruntavščin – med drugim je doktorski kandidat na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani –, a se sočasno poglobljeno ukvarjajo z družbenimi vprašanji in etičnimi dilemami, ki jih odpirajo nove tehnologije. Za Mladino je tokrat spregovoril o izzivih in pomislekih, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence.

Deklina zgodba po Janševo

Začnimo pri osnovah. Ustava, temeljni akt slovenske države – brez nje je ne bi bilo – že čisto na začetku določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. In to ne glede na narodnost, raso, spol, vero ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ustava prav tako jasno prepoveduje vsakršno spodbujanje neenakopravnosti, nestrpnosti, prepoveduje razpihovanje sovraštva. Ljudje smo v demokraciji enakopravni.

»Kršiteljem želimo stopiti na prste«

Dan Juvan je že vrsto let dejaven pri Levici. Šest let je bil v poslanski skupini zaposlen kot strokovni sodelavec na področju dela, socialne države in izobraževanja, danes opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Pomagal je pripravljati spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki mu v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) delodajalci zdaj očitajo, da je v javno razpravo prešel praktično mimo njih in mimo socialnega dialoga. Z Juvanom smo se pogovarjali o tem, kaj predlagane spremembe zakona v resnici prinašajo.

Upravne sramote

Zakonca, mož in žena, državljanka Slovenije in državljan Maroka, sta lani želela urediti dovoljenje za prebivanje moža v Sloveniji. Njuni osebni podatki zaradi zaščite zasebnosti niso javni. Junija 2021 sta tako na upravno enoto na Tržaški cesti v Ljubljani odnesla vse potrebno za vložitev vloge. A namesto da bi bil to zgolj formalen postopek, se je zapletlo. Tam sta naletela na prvo uslužbenko, ki ju je zavrnila ter ju obtožila, da gre zgolj za »poroko za papirje«. A ni šlo zgolj za to. Tudi druga uslužbenka je ravnala podobno: možu preprosto ni izdala potrdila o prejeti vlogi za izdajo dovoljenja, ki jo je poslal po pošti.

TV komentar / Teta iz Avstrije

Po janšističnem izbrisu družbeno malce presežnih oddaj in novinarjev na RTV Slovenija je v tej državi res malo, zelo malo televizijskega programa, v katerem bi lahko prisluhnili resnim razmišljevalcem – naj uporabimo to besedo, ker je beseda intelektualec prevzetna in neprijetna. A tega drugje kot na TV Slovenija preprosto ni, razen ko kakšnega povabijo, da se izreče o aktualnih, običajno strogo političnih dogodkih. Nekaj malega se je iz tedna v teden izmuznilo SDS-vrhuški na TV skozi kulturni program. A so vedno izvedeli in zato na koncu tudi kazensko odpustili urednico kulturnega programa Zemiro A. Pečovnik.

Jan Vrhovnik / Filmski poklon dedku

Jan Vrhovnik, v Londonu živeči Ljubljančan, ki se iz direktorja fotografije urno levi v režiserja, ima te dni polne roke dela. Tako polne, da mu konec junija ni uspelo osebno prevzeti niti zlate nagrade Young Directors Award, ki mu jo je skupaj s še 24 drugimi mladimi filmskimi ustvarjalci v Cannesu podelila organizacija komercialnih filmskih producentov CFP-E (Commercial Film Producers of Europe) in si jo je prislužil s kratkim filmom Edi, nostalgičnim portretom svojega frajerskega dedka.

Pritiski na predsednico

Predsednica republike Nataša Pirc Musar zavrača očitke o domnevni pristranskosti v odnosu do civilnih pobud, ki so ji jo v odprtem pismu očitali predstavniki Zbora za republiko. Zatrjuje, da se bo zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in pravne države.

Zase! / Največje politične stranke so si zagotovile več proračunskega denarja

»Predlagane spremembe so v javnosti deležne razmeroma malo pozornosti, saj med parlamentarnimi strankami glede sprememb obstaja (tiho) soglasje, zaradi česar te potekajo relativno hitro (po skrajšanem postopku), potihoma in v odsotnosti resne javne razprave o vsebinskih vidikih sprememb.« Tako so v Pravni mreži za varstvo demokracije opozorili na spremembe zakona o političnih strankah, ki so jih predlagali poslanci Svobode, SD, Levice in NSi.

Grožnja z bombo in še en zažig mavrične zastave

Prejšnji petek so v jutranjih urah na policijski postaji v Hrastniku prejeli pisemsko pošiljko s sporočilom o eksplozivnem sredstvu, domnevno nastavljenem na prizorišču festivala delavskega filma Kamerat, ki je prav tedaj potekal v mestu. Avtor pisma naj bi bil v njem grozil zaradi zbiranja »levičarske srenje« na festivalu. Večer prej se je prireditve namreč udeležila kulturna ministrica Asta Vrečko, na dan, ko so na policiji prejeli grožnjo, pa minister za delo Luka Mesec. Policija je območje ustrezno zavarovala, a pri pregledu lokacije ni odkrila nobenih nevarnih predmetov. Obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še zbira, o okoliščinah bo sproti obveščala pristojno državno tožilstvo. Toda v resnici gre zgolj za še en nasilen dogodek v nizu takšnih dogodkov, ki državo pestijo v zadnjem času.

Zadnji križarski pohod / Zakaj je Indiana Jones skoraj Slovenec 

Je film Indiana Jones in artefakt usode (Indiana Jones and the Dial of Destiny) dober? Rekel bom le to: vedno neskončno uživam, ko vidim film, v katerem garbajo fašiste. Še bolj pa uživam, ko vidim film, v katerem kak lik neskončno uživa v garbanju fašistov. In Indiana Jones – spet in znova Harrison Ford, originalni antifašist z bičem, brazgotino, klobukom in fobijo pred kačami, magari občutno pomlajen v uvodni sekvenci (kot Robert De Niro v Scorsesejevem Irishmanu) – neskončno in brezmejno uživa v garbanju fašistov.

Zlorabljeni literarni velikan

Nekatere stvari so predvidljive. Častno gostovanje Slovenije na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu nima niti najmanjše možnosti, da bi ga doma pričakali brez ideoloških obračunavanj. Dogodek je prevelik in preveč pomemben, gre za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. V mesto, ki leži le kakih 40 minut vožnje od Mainza, kjer je Johannes Gutenberg pred več kot pol tisočletja izumil tiskalni stroj, se vsak oktober zgrne več tisoč založnikov z vsega sveta, da bi tam promovirali svoje izdaje, se dogovarjali o prevodih in odkupih avtorskih pravic. In potem je tu še več sto tisoč branja željnih obiskovalcev, ki sejemske prostore napolnijo zadnja dva dneva, ko se vrata tega sicer pet dni trajajočega dogodka odprejo vsem.