Jure Trampuš
-
2. 4. 2009 | Mladina 13
Dr. Igor Lukšič je dolga leta veljal za ideologa Socialnih demokratov. Bil je podpredsednik stranke. A na nedavnem kongresu mu delegati niso zaupali novega mandata. Minister za šolstvo je bil presenečen, javno je dejal, da je stranka naredila napako in da pozablja na svoj intelektualni potencial. Da jo je torej prevzel drug, bolj pragmatičen del.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10
Dr. Jože Pirjevec zgodovino predava v dveh državah, v Italiji in v Sloveniji. Njegov pogled na povojne poboje je pogled Slovenca, ki moralno seveda obsoja totalitaristične likvidacije, a hkrati opozarja, da jih je treba razumeti v širši sliki povojnega dogajanja, groze druge svetovne vojne in želje partije, da prevzame oblast. Poboji so seveda negativni, a to po njegovem mnenju nikakor ne velja za narodnoosvobodilni boj.
-
Mitja Velikonja, najboljši slovenski poznavalec političnih mitologij, nadaljuje pot dešifriranja podob vsakdanjega življenja. V študiji o nostalgiji po Josipu Brozu na območju nekdanje Jugoslavije išče Titove odtise. Najde jih povsod, na kavnih skodelicah in na bolšjih sejmih, na reklamnih plakatih in v ponudbah turističnih agencij, v imenih lokalov, v besedilih pank bendov, na primorskih hribih, v obujanju...
-
»Vladavina prava, ne ljudska volja, je edini in najpomembnejši korektor dveh demokraciji lastnih anomalij: diktature javnega mnenja in oblastne koruptivnosti izvršilne veje oblasti, « je pred slabim letom dni v Mladini razmišljal Goran Klemenčič, ki je bil takrat še predavatelj kazenskega prava na Fakulteti za varnostne vede. » Nekdanji ameriški predsednik Andrew Jackson, ki se ni strinjal z...
-
15. 1. 2009 | Mladina 2
Dr. Jernej Pikalo dela na katedri za teoretsko analitsko politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Med drugim preučuje različne modele političnih sistemov, tudi konsenzualnega, ki je vpeljan v nekaterih evropskih demokracijah. O konsenzu in tovrstni politiki veliko govori premier Pahor. Pa je ta model primeren za Slovenijo in ali ni politika oblika boja različnih konceptov in idej? Pikalo pravi, da ne nujno in da se lahko zgodi, da bo Pahorjeva politična zgodba uspešna, četudi ima konsenzualna politika svoje temne plati.
-
23. 12. 2008 | Mladina 52
dr. Spomenka Hribar, borka za človekove pravice
Dr. Spomenka Hribar je v ponedeljek dobila zlati red za zasluge, eno od najvišjih odlikovanj v Republiki Sloveniji. Hribarjeva je sodelovala pri osamosvojitvi, v Demosu, vendar je hitro zapustila politiko in postala njen kritik. Nekoč je Janšo obtožila, da svet razume kot zaroto, težke besede pa je govorila tudi v času njegove vlade. Sedaj, po spremembi oblasti, njena kritičnost ni popustila. Borutu Pahorju očita, da je z imenovanjem Dimitrija Rupla ravnal avtoritarno, in upa, da se bo na svojih napakah veliko naučil.
-
4. 12. 2008 | Mladina 49
Dr. Danilo Türk, predsednik republike Slovenije
Dr. Danilo Türk je pred slabim letom dni prisegel pred državnim zborom. Postal je tretji predsednik republike Slovenije. Prvo leto svojega mandata je preživel razmeroma mirno, njegove pobude so bile pretehtane, strokovne, bolj redke kot pogoste. Zato je bil spor o imenovanju veleposlanikov na prvi pogled nepričakovan. A zgolj za tiste, ki ne poznajo njegovega vztrajanja pri doslednem spoštovanju prava. Nekateri trdijo, da je preveč formalističen, on pa odgovarja, da le spoštuje ustavo. Tako bo deloval tudi v prihodnje. Od Pahorjeve vlade pričakuje zelo veliko, še posebno v razmerah svetovne gospodarske krize.
-
27. 11. 2008 | Mladina 48
Slovenska veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek se je zapletla v nediplomatsko zgodbo. Sredi oktobra je bila soudeležena v prometni nesreči, kasneje pa je policijska preiskava pokazala, da naj bi avto vozila v vinjenem stanju. Veleposlanica vinjenost vseskozi zanika, a bosansko tožilstvo trdi, da so ji v krvi namerili 1,8 promila alkohola.
-
20. 11. 2008 | Mladina 47
Samuel Žbogar, zunanji minister
S Samuelom Žbogarjem smo se pogovarjali v ponedeljek, v petek, na dan izida Mladine, pa je državni zbor odločal o njegovem imenovanju za zunanjega ministra. Žbogar doslej ni bil politik, bil je veleposlanik, delal je v Pekingu, Washingtonu, v Združenih narodih, vodil je slovensko delegacijo v pogajanjih za vstop v Nato. Dejstvo, da je minister postal človek iz diplomacije, se mu zdi dobro, pravi, da je čas, da zunanja politika neha biti notranja. Obljublja, da bo uredil kaotične razmere na ministrstvu in da bo pod njegovim ministrovanjem Slovenija na polju mednarodnih odnosov dobila prepoznavno, dodano vrednost. V intervjuju pojasnjuje tudi svoj pogled na afero washingtonska depeša.
-
29. 10. 2008 | Mladina 44
Dr. Shalom H. Schwartz, raziskovalec vrednot
Dr. Shalom H. Schwartz je znanstveno pot začel kot psiholog, že nekaj desetletij pa se ukvarja z medkulturnim raziskovanjem vrednotnih sistemov po svetu. Oblikoval je teorijo o univerzalnih kategorijah vrednot, ki jih prepoznamo v vseh različnih kulturah, njegove obsežne raziskave pa poskušajo razkriti značilnosti in razlike med njimi. Ter seveda odgovoriti na vprašanje, zakaj se te razlike pojavljajo. Shalom H. Schwartz predava na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu.
-
23. 10. 2008 | Mladina 43
» Čeprav so me v zadnjih dneh v Sloveniji, ki ji predsedujete, pogosto osebno žalili in blatili, se to pismo ne nanaša na mojo osebo, « je v odprtem pismu zapisal odhajajoči minister Dimitrij Rupel. » O sebi sam ne želim razpravljati, o meni govorijo zgodovinski in drugi viri, ocene sodobnikov in kolegov, moje knjige,« je dodal in nadaljeval, da se ne brani argumentirane kritike.
-
11. 9. 2008 | Mladina 37 | Politika
Ameriška nevladna organizacija Freedom House je v poročilu o medijski svobodi na Finskem za leto 2007 zapisala, » da je Finska ena izmed najbolj demokratičnih držav na svetu, z vlado, ki praviloma upošteva svobodo medijev «. Ista organizacija je poročilo o Sloveniji začela podobno. Zapisala je besede o tem, da slovenska ustava in slovenski pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, a hitro dodala, da...
-
4. 9. 2008 | Mladina 36
Katarina Kresal, predsednica LDS
Katarina Kresal je v politiko prišla pred dobrim letom dni, prevzela je stranko, ki so ji napovedovali konec. Stranko je konsolidirala in na volitvah pričakuje uspeh. Seveda relativni, LDS tokrat nekdanjih ratingov ne bo mogla potrditi. Pravi, da v vlado Janeza Janše ne bo vstopila in da besede ne bo požrla.
-
7. 8. 2008 | Mladina 32
Kdo je tisti državni uradnik, ki ga je minister Milan Zver v intervjuju za Reporter obtožil, da » sprejema odločitve, ki lahko imajo katastrofalne posledice za celotno družbo «? Kdo je tisti, ki po mnenju Dimitrija Kovačiča » sabotira delovanje pravne države «? Komu je Branko Grims zabrusil, da je prekoračil svoja pooblastila in da je posredno kriv, da so v slovenskih trgovinah vedno...
-
17. 7. 2008 | Mladina 29 | Politika
»Konkurenčna klavzula pomeni podrejanje pravosodja.«
Ena od posledic zgodbe o aretaciji nekdanjega tožilca Boštjana Penka je vladna novela zakona, ki predvideva nove omejitve za prehod med odvetnike. Zakonska določba poleg drugega predvideva, da sodniki in tožilci štiri leta ne bodo mogli postati odvetniki. Razlog? Vtis o nepristranskosti sojenja, saj naj bi recimo bivši sodnik ali pa tožilec predobro poznal ljudi, primere ali pa celo konkretno zadeve na sodišču. Miha Kozic, predsednik odvetniške zbornice in nekdanji pravosodni minister, pravi, da je takšen ukrep nepotreben, neprimeren in da je samo še ena oblika pritiska na sodno vejo oblasti.
-
10. 7. 2008 | Mladina 28
Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice
Goran Klemenčič je predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic na Fakulteti za varnostne vede. Bil je uslužbenec Sveta Evrope, kakšnih štirideset odstotkov svojega delovnega časa posveti mednarodnim organizacijam, pomaga pri institucionalnih reformah predvsem v postkonfliktnih državah, s svojimi sodelavci pa ustanavlja mednarodni inštitut za kazensko pravo in človekove pravice. Klemenčiča je aretacija tožilca Penka šokirala, prav tako nima najboljšega mnenja o stanju v slovenski policiji, v tožilstvu, v sodni veji oblasti. Glavni razlog za slabo stanje in konflikte vidi v politiki.
-
3. 7. 2008 | Mladina 27
Dr. Sabrina P. Rmet, politologinja
Dr. Sabrina P. Ramet je profesorica političnih znanosti na norveški univerzi v Trondheimu. Je ena od najboljših poznavalk jugoslovanske krize, o njej je napisala nekaj knjig, med drugimi že večkrat ponatisnjeno Balkansko sveto pismo. Te dni je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predavala o povezavi mitov in politike, o procesih, ki so med drugim potekali v času jugoslovanske krize, a to ne pomeni, da politika mitologije ne uporablja tudi drugod. Profesorica pa v Sloveniji ni le predavala, zanimalo jo je tudi, kaj se dogaja z mediji v državi. Če toliko novinarjev podpiše peticijo, pravi Rametova, potem imajo mediji v Sloveniji očitno težave.
-
26. 6. 2008 | Mladina 26
Dimitrij Volčič, nekdanji senator in evropski poslanec
> Novinar lahko o nekem dogodku najmanj dvakrat napiše dober članek. Prvič, ko napoveduje, kako bo kak dogodek strašno pomemben, in drugič, ko opisuje, kako je bilo strašno lepo. Če se že od vsega začetka pričakuje velik spektakel in uspeh, potem mora ta dogodek nazadnje tako tudi delovati. A bodimo realni, predsedovanje je bilo samo normalna šestmesečna naloga z nekaj novostmi za Evropo.
-
30. 5. 2008 | Mladina 22
" Jaz se s temi dnevnimi zgodbami tukaj ne ukvarjam. Žal nimam časa. V dvorani je polno takšnih, ki bodo to z veseljem komentirali," je v avli pred veliko parlamentarno dvorano dejal Janez Janša novinarjem, ki so ga želeli povprašati, kaj meni o začetku policijske preiskave na Finskem. Naivno bi bilo verjeti, da premier ne pozna podrobnosti orožarskega nakupa.
-
21. 5. 2008 | Mladina 20 | Politika
Ena od glavnih političnih tem začetka letošnjega leta je bila sprememba pokrajinske zakonodaje. Ustanovitev pokrajin je pomembnejši cilj koalicijske pogodbe, vladajoča koalicija je pač prepričana, kot so bile prepričane tudi druge vladajoče koalicije pred njo, da bi pokrajinska organiziranost decentralizirala Slovenijo in pospešila enakomeren razvoj. A prvega februarja je v parlamentu pokrajinska zakonodaja padla.
-
15. 5. 2008 | Mladina 19 | Politika
Konec aprila je višje sodišče odločilo, da mora Mladina nekdanjemu predsedniškemu kandidatu in poslancu v državnem zboru Jožetu Berniku plačati 3500 evrov odškodnine. Plačati mora tudi sodne stroške. Zadnjo prisojeno odškodnino so sodniki dvignili za 1500 evrov. Razlog? Duševne bolečine, ki naj bi jih Bernik pretrpel med predsedniško kampanjo leta 1997.
-
15. 5. 2008 | Mladina 19
Karel Erjavec, minister za obrambo in predsednik Desusa
Karel Erjavec v vladi bolj ali manj uspešno krmari med interesi Koalicije Slovenija in “levim” programom stranke, ki jo vodi. Ministrstvo je do sedaj vodil brez večjih pretresov, v zadnjem času so se pojavili očitki o netransparentnem nakupu oklepnikov, iz vojske pa so mu začeli uhajati vojaki. Kljub vsemu je prepričan, da bo njegova stranka pozitivno presenečenje bližajočih se volitev, hkrati pa mu je vseeno, ali bo novo vlado vodil Janez Janša ali Borut Pahor.
-
13. 5. 2008 | Mladina 17
Milan Kučan, nekdanji predsednik
Milan Kučan je človek, ki se z aktualno politiko ne ukvarja že več kot pet let. Kljub temu mu prepisujejo velik vpliv, demonizirajo ga vladajoče stranke, opozicijske pa se, kot pravi Jožef Školč, bojijo njegove sence. Eno od pomembnejših vprašanj letošnjih volitev je, koga bo Kučan podprl in kakšen bo odmev te geste. A nekaj je jasno že danes, gotovo ne bo podprl strank, ki vodijo državo. Po njegovem mnenju je vlada Janeza Janše avtoritarna, ni izpolnila obljub, državo odmika od vrednot osamosvojitve, še en Janšev mandat pa bi še bolj zavrl razvoj Slovenije.
-
3. 4. 2008 | Mladina 13
" Najbolj me skrbi, ker ljudje pričakujejo uspeh SD na parlamentarnih volitvah zaradi razočaranja nad Janšo in njegovo vladavino, ne pa zaradi programa in delovanja stranke, " je lansko pomlad na strankarski tribuni izjavil Borut Pahor. To je bil čas vzpona SD in padca Janševe SDS. Glavni udarec vladi je jeseni še prihajal, po porazu na predsedniški tekmi je bila podpora vladnim strankam bistveno nižja od...
-
Janez Drnovšek je bil ekonomist in bančnik, ki ga je igra naključij ponesla v politiko. Začelo se je po novoletnih praznikih leta 1989, ko je med svojo pošto odkril sporočilo, da ga štiri občine predlagajo za kandidata za člana predsedstva razpadajoče Jugoslavije. Bil je neznan, politično neizpostavljen, na funkcijo ga niso predlagali komunisti, svojo kandidaturo pa je potrdil brez pravih ambicij.
-
V ponedeljek popoldne je ministrstvo za zunanje zadeve v javnost poslalo nenavadno sporočilo. Državljanom Slovenije je odsvetovalo potovanja v Srbijo, izogibali naj bi se krajem, kjer potekajo protesti, tisti pa, ki so že v Srbiji, naj bi bili posebej previdni pri svojem gibanju. Je v Srbiji spet izbruhnila vojna? Zadnje podobno poročilo je namreč ministrstvo poslalo zaradi varnostne situacije v Čadu, ko so...
-
Kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja in dajanja daril v kazenskem zakoniku spada pod poglavje kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Dajanja daril je osumljen tisti, ki osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da, obljubi ali ponudi darilo za določene ugodnosti pri sklenitvi nekega posla. Kaznivo je tudi sprejemanje nesorazmerne nagrade - darila.
-
"Plaz se je sprožil in poti nazaj ni več"
Matej Šurc (novinar RTV): Že po peticiji so mednarodne novinarske organizacije zahtevale od vlade, da do konca leta ustanovi neodvisno komisijo, ki bo preverila razmere, kar zadeva novinarsko svobodo v Sloveniji. Tega vlada še ni storila. Druga pomembna stvar je odsotnost dialoga med podpisniki in politiko. Namesto dialoga imamo popolno konfrontacijo. Vlada je vedela, da je peticijo podpisalo 571 novinarjev, kakšna četrtina vseh posameznikov, ki v Sloveniji živijo od novinarskega dela. To je upoštevanja vredno število, ki bi ga vsaka politična opcija - tudi za svoje dobro - morala vzeti resno. A namesto da bi politika vzpostavila dialog z novinarji, je raje zaostrila svojo retoriko in dejanja.