Peter Petrovčič
-
Pred časom je razburjala podelitev Zoisove nagrade dr. Dušanki Janežič (iz osebnostnih razlogov), a dejansko je vsaj tako sporna tudi podelitev Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini, ki ga je prejel dr. Milko Mikola. Ne iz osebnostnih razlogov, podelitev priznanja je vprašljiva z vidika znanstvenih dosežkov in objektivne vrednosti njegovega raziskovalnega dela.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Če je bila lani velika zgodba odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Slovenija približno polovici izbrisanih izplačati odškodnino za povzročeno škodo, je bila letos to sprejem zakona, ki naj bi to določil.
-
30. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Veliko dela za sodnike
V novo leto je pravosodje vstopilo mirno, saj se je menjala politična oblast. Dva dni pred izvolitvijo nove je ustavno sodišče razveljavilo tri odstavke ZUJF-a, ki so nekaterim upokojencem neustavno znižali pokojnine. In iz omare je padel prvi Janšev okostnjak, nova vlada pa je odločitev ustavnega sodišča spoštovala. … Novi/stari pravosodni minister Senko Pličanič, ki je bil na bojni nogi s pravosodjem že prej, je nato napovedal, da bo nadaljeval boj za »boljše pravosodje«.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Svet
Slabo znamenje za pravice Evropejk
Načelo enakopravnosti med moškimi in ženskami je vsebovala že rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti leta 1957, vse kasnejše pogodbe v procesu evropskega povezovanja so to načelo le še nadgrajevale. V zadnjem času pa se v evropskem parlamentu, dolgoletnem izpričanem zaščitniku pravic žensk, nekaj dogaja. Pred dnevi je na tem področju stopil korak nazaj. Evropejke, ki jim odrekajo pravico odločanja o lastnem telesu, je prepustil na nemilost in nemilost vladam njihovih držav.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
Spolne zlorabe naj ne zastarajo!
Pred časom je Martina Leban, zdaj odrasla ženska, za Dnevnik Televizije Slovenija spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je doživela v otroštvu. Zlorabila sta jo dva moška, sosed in očim oziroma materin novi partner. V materi tedaj ni našla podpore, da bi o tem spregovorila. Šele pri 33 letih je v njej dozorela odločitev, da storilca prijavi organom pregona, a zastaralni rok se je že davno iztekel. In Lebanova ni edina. Posamezniki, ki so bili v mladosti spolno zlorabljeni, živijo med nami. Večina se jih, zaradi specifike spolnih zlorab, s tem spoprime šele v zrelih letih, ko je že prepozno, da bi zahtevali sodno varstvo in kazen za storilca. Brez grožnje s kaznijo pa kaznivo dejanje v bistvu ni kaznivo.
-
25. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Te dni je bilo aktualno vprašanje podpore evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu pri kandidaturi za prvega moža najstarejše evropske povezave, Sveta Evrope – jamstva miru v Evropi po prvi svetovni vojni in vrhovnega varuha človekovih pravic. Vlada ga nazadnje ni podprla in ga ni kandidirala za to visoko funkcijo, a zdi se, da s tem zgodba ni končana, nekatera vprašanja, ki so se postavila ob Peterletovem poskusu, ostajajo namreč brez odgovorov.
-
15. 12. 2013, 08:00 | Politika
Nedavno so se na osrednjem slovenskem vojaškem vadišču postrani gledali postojnsko občinsko redarstvo in policija ter slovenska in ameriška vojska. Prvi so drugim na podlagi občinskega sklepa, da se vojski prepreči dostop na vadišče, žugali s kaznimi za prometne prekrške, vojska pa je na vadišče odšla po drugi cesti, ki vodi skozi sosednjo občino. Na občini Postojna zatrjujejo, da je to zgolj prvi v vrsti ukrepov zoper vojsko, odkar je država z njimi prekinila komunikacijo in nehala plačevati odškodnino.
-
13. 12. 2013, 16:15 | Politika
Peterle bi bil rad šef Sveta Evrope
Le še do nedelje ob polnoči je preostalo za vložitev kandidature za Generalnega sekretarja Sveta Evrope. Slovenskemu evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu sta tako ostala le še dobra dva dneva, da prepriča koalicijske partnerice, da podprejo njegovo kandidaturo.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Družba
Policija gleda v tvoj računalnik
Težava z računalniki je, da jih lahko brez naše vednosti napadejo virusi, črvi, trojanski konji, ki uničujejo programsko opremo in omogočajo krajo podatkov. Gre za nadležen, tudi kazniv del hekerskih dejavnosti, ki pomenijo vdor v zasebnost. Del teh dejavnosti pa bo, če bo vlada dosegla svoje, kmalu postal legalen. Računalniške trojanske konje, programe, ki tretjim osebam omogočajo popoln nadzor nad katerimkoli računalnikom, bo lahko nameščala in uporabljala kar policija. Pa še zakonsko podlago za uporabo lovilcev mobilnih informacij (t. i. IMSI-lovilec), ki jih je doslej uporabljala nezakonito, bo dobila za povrhu.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
Moj poziv je bil usmerjen na vlade držav članic Evropske unije ter na evropske in mednarodne organizacije. Glavno sporočilo je, da posojilni dogovori in svežnji ne smejo biti v nasprotju z obveznostmi s področja človekovih pravic, ki zavezujejo države članice, in da mora biti upoštevan vpliv na človekove pravice in enakost. Evropsko unijo zavezuje konvencija o človekovih pravicah. Ukrepi bi zato morali biti sprejeti v skladu s temi zavezami. Vse vpletene sem skušal spomniti tudi na ta vidik v teh težkih časih.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Je zahteva po lustraciji v sodstvu, ki jo je prejšnji teden Sloveniji postavila Evropska ljudska stranka (EPP), koga presenetila? Ne bi smela. Gre zgolj za najaktualnejši dogodek v nikoli končanem procesu neformalnega lustriranja tretje veje oblasti v državi, ki ga je leta 1994 spodbudil Jože Pučnik.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Politika
Vlada je marca letos kot enega izmed nujnih protikriznih ukrepov napovedala zakon o sistemski razdolžitvi. Devet mesecev kasneje zakona ni in ga ne bo, saj so se morali spisanemu predlogu na ministrstvu odreči zaradi pritiskov evropskih finančnih institucij. Zadovoljili so se s spremembami veljavne insolvenčne zakonodaje. Kdo je pisal zakon, ki so ga potem vrgli v koš, koliko so stale njegove storitve?
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Politika
Tožilci, sodniki, odvetniki in zaposleni v pravosodju imajo etične kodekse, po katerih naj bi se ravnali. Po zakonu pa so pri svojem delu zavezani vsaj ravnanju v skladu z zakonom.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Družba
Prejšnji teden je višje sodišče potrdilo sodbo, po kateri je RKC odgovorna za škodo, ki jo povzroči duhovnik, in nadškofiji Maribor naložilo plačilo 80 tisoč evrov odškodnine eni izmed žrtev spolnih zlorab pokojnega artiškega župnika Karla Jošta. Sodba pomeni precedens na področju odgovornosti za spolne zlorabe znotraj katoliške cerkve. Sodišče je odločilo, da odgovornost za spolne zlorabe ni zgolj subjektivna oziroma odgovornost vsakega posameznika, ki je kršil kazensko zakonodajo, pač pa tudi objektivna – odgovornost cerkve kot organizacije, torej pravne osebe.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Politika
Branko Gerlič: "Švicarski uspeh za celotno Evropo pomeni zelo močan impulz v prizadevanjih za UTD."
Dosegli smo prvo nalogo, presegli smo 6000 podpisov, kar nas uvršča med države organizatorke evropske državljanske pobude za UTD. Dolgo smo po relativnem številu zbranih podpisov vodili pred vsemi drugimi državami članicami EU, pred dnevi pa nas je prehitela Hrvaška, ki je zahtevano število podpisov dosegla pred nami.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Politika
»Poslanki Širca in Potrata izjavljata take grdobije na račun tistih, ki drugače mislijo, da bi jima odredil obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta.« Ja, Pavel Rupar je znan kot neotesan, populističen, grob človek. Za druge pa je pravi dec: številnim obsodbam zaradi zlorabe funkcionarskega položaja navkljub je bil še na zadnjih lokalnih volitvah v rodnem Tržiču izvoljen za občinskega svetnika. Naslednje lokalne volitve utegne dočakati v zaporu, saj je bil pred dnevi pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Politika
Edina še suverena veja oblasti?
Na referendumu smo pred desetletjem izglasovali vstop Slovenije v Evropsko unijo. Šlo naj bi za suvereno odločitev. Danes večina nacionalne zakonodaje z najbolj otipljivimi praktičnimi posledicami na vsakdan nastaja v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko. Gre za manj suverene odločitve. A če naj izvršilna in zakonodajna veja oblasti ne bi niti imeli izbire drugačnega ravnanja, sodna oblast teh političnih obvez nima.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Politika
Zgodovina uči, da se v časih gospodarskih kriz in razgretih socialnih razmer krivci slej ko prej iščejo tudi med priseljenci, drugačnimi, pripadniki manjšin. V Sloveniji so na lestvici marginalnih skupin najnižje Romi. Tako se je te dni pojavila peticija manj znane civilnodružbene organizacije, ki zbira podpise za odvzem posebnih pravic romski skupnosti, ker naj bi posamezen pripadnik romske skupnosti imel več pravic kot pripadnik večinskega prebivalstva. To pa naj ne bi bilo v skladu z ustavo, ki zagotavlja, da smo pred zakonom vsi enaki.
-
20. 10. 2013 | Mladina 42 | Družba
»Prasci komunistični«, »belouške izdajalske«
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru največjega estonskega novičarskega spletnega portala odločilo, da je upravljavec spletnega portala odgovoren za anonimne spletne komentarje, če so ti žaljivi, vsebujejo grožnje, sovražni govor … Čeprav gre za zmago kapitala (estonskega ladjarja) nad spletnim portalom, močnejšega nad šibkejšim, to ni bistveno. Odločitev sodišča je eden izmed korakov k vzpostavljanju odgovornosti za zapisano na spletu.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
Evropski poslanec NSi Lojze Peterle sodi v zelo specifično, marsikdo bi rekel skrajno skupino evropskih poslancev, ki so pred časom združili moči z neko drugo skrajno skupino, z nasprotniki pravice do splava. Odtlej širom po Evropi oznanjajo glas pravice do življenja, kot se temu lepo reče. Tudi po šolah. Tokrat gre za akcijo zbiranja milijona podpisov za evropsko pobudo »Eden izmed nas«, s katero želijo na ravni Evropske unije »preprečiti financiranje dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja«. V praksi gre za popolno prepoved pravice do splava oziroma pravice do svobodne izbire na področju reproduktivnega zdravja.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
Pred dnevi je minister za pravosodje Senko Pličanič razkril, da se v sodstvu »kažejo pozitivni trendi, ki pričajo o tem, da smo pravilno pristopili k izboljševanju učinkovitosti sodstva«. Ali kot piše na spletni strani ministrstva: »Podatki iz sodne statistike v času mandata ministra Pličaniča kažejo pozitivne trende reševanja pomembnejših zadev in zmanjševanja sodnih zaostankov.« Lahko smo torej pomirjeni.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
Dekriminalizacija kriminaliziranega?
Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja je pred časom političnemu vrhu poslalo pobudo za dekriminalizacijo vstajniškega gibanja oziroma pobudo za sprejetje zakona o amnestiji kaznovanih protestnikov. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je to možnost sicer že zavrnil, so se pa predstavniki gibanja prejšnji teden v zvezi s tem sestali s Tamaro Vonta, državno sekretarko v kabinetu predsednice vlade. Pri tem se postavlja vprašanje, za koga vse naj bi pobuda za dekriminalizacijo vstajnikov veljala in katera so prepovedana ravnanja, ki jim jih je pravosodni sistem očital.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
To vprašanje je aktualno že desetletja. Rezultati spreminjanja pa so bolj klavrni, kar dokazuje, da je spreminjanje volilne zakonodaje zelo zahteven proces, saj potrebuje široko soglasje. Ker se nič ne spremeni, pa se želja po spremembah le še povečuje. Po mojem so ti poskusi dobrodošli.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Politika
»Odločitev vrhovnega sodišča ima grozljive finančne posledice. V kriznih časih tako ponovno razrešujemo pravne napake iz preteklosti…« se je na dokončno odločitev sodišča, da mora država javnim uslužbencem izplačati v nasprotju z zakonom neizplačano tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, odzval minister za notranje zadeve Gregor Virant. Ima prav, podatki o več sto milijonih evrov finančnih posledic (od tega samo v tem primeru okoli sedem milijonov zamudnih obresti) protizakonitih ali protiustavnih varčevalnih posegov preteklih nekaj vlad, so grozljivi. Ampak zakaj je do njih sploh prišlo, kdo je zanje odgovoren in kako bo odgovarjal?
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Drugega septembra so šli otroci spet v šolo, tudi romski otroci. Čeprav je v nekaterih okoljih viden napredek pri uspehu romskih otrok na ravni osnovnošolskega izobraževanja, ti neromskih vrstnikov ne bodo ujeli v tem stoletju. Podatki na ravni države kažejo, da do zadnjega, devetega razreda osnovne šole napredujejo tako rekoč vsi otroci, med romskimi pa je takšnih le tretjina.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Odgovornost za korupcijo, kaj je že to?
Proteste, poimenovane vstaja, ki so v glavnem mestu potekali okoli novega leta, so sprožili protesti v Mariboru, kjer se je ljudem »utrgalo« zaradi (zdaj že nekdanjega) župana Franca Kanglerja. Ta je župansko funkcijo razumel po svoje, kar dokazujejo kazenski in drugi postopki zoper njega, sodelavce in »zunanje« partnerje. Kangler pa še zdaleč ni edini funkcionar lokalne samouprave, ki ima težave z zakonom, pač pa le edini, ki je pod pritiskom obtožb (in javnosti) odstopil.
-
23. 9. 2013 | Mladina 38 | Politika
Konec ali začetek pravne države
Ko je bila poleti izrečena sodba v zadevi Patria, je predsednik upravnega odbora odvetniške družbe Čeferin in Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin dejal: »Če sodba Klajnškove obstane, je konec pravne države.« Zaradi izjave se je znašel v postopku pred komisijo za etiko Odvetniške zbornice Slovenije. Jo je v času, ko so obsojeni pred sodiščem prve stopnje v zadevi Patria dobili sodbe, ponovil, kot izhaja iz zapisov v nekaterih medijih? Čeferin pojasnjuje, da ne, da gre zgolj za ponovno navajanje besed, ki jih je izrekel v dneh po izrečeni sodbi.
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Politika
Občine vseh dežel, združite se!
Sistem organiziranosti lokalne samouprave je naslednja v vrsti zgodb o leta trajajoči ignoranci politike, ki se ni ozirala na opozorila stroke, zdaj pa bi težavo rešila čez noč. V tem primeru se politika deset in več let ni zmenila za svarila pred drobljenjem lokalne samouprave in povečevanjem števila občin, ker si je s tem gradila strankarsko mrežo in ustvarjala privid decentralizacije države. Pot nazaj bi utegnila biti enako zapletena in dolgotrajna kot poprejšnje drobljenje, saj gre za vprašanje, ki ga v skladu z ustavo ni mogoče reševati povsem mimo pričakovanj prebivalcev posameznih območij, ki bodo menjala organizacijske enote. Preverjanje želja prebivalstva je namreč mogoče le z izvedbo referenduma, točneje številnih referendumov, desnica pa je že začela referendumsko kampanjo.
