Bernard Nežmah
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
Nekoč najmočnejša stranka LDS je imela svoj volilni kongres, na katerem so izbirali predsednika stranke. Prvi mož Državnega sveta in nekdanji poslanec Blaž Kavčič je predlagal korenite reforme delovanja stranke, bolj asketsko postopanje funkcionarjev in izrazil zaskrbljenost zaradi velikega dolga stranke. Toda gladko je zmagala dosedanja predsednica Katarina Kresalova, ki je vtisnila najmočnejši pečat.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kolumna
Pred referendumsko nedeljo je vlada naročila spot s starleto Urško Čepin, v katerem brije norce iz predlagatelja referenduma. Sindikalni voditelj Dušan Semolič je reagiral modro, z zadržano prizadetostjo je dejal, da se oni teh iger ne bodo šli. Predsednik vlade Borut Pahor pa je bil ogorčen, češ da takih oglasov ne potrebujemo, saj da so ljudje dovolj pametni, da ne nasedajo PR štosom.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kolumna
Je modrost članica vladajoče koalicije?
Vodja SLS Radovan Žerjav je predlagal formiranje sveta modrecev, v katerega je predlagal predsednika prvega demokratičnega parlamenta Franceta Bučarja, pisatelja Borisa Pahorja, kmeta in nekdanjega člana državnega predsedstva Ivana Omana, predsednika akademije Jožeta Trontlja in pravnika Mira Cerarja. V času velike krize vlade je to ideja, ki naj bi vrnila razum v najvišjo politiko.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kolumna
9. maj je kot praznik Ljubljane vsekakor dan osvoboditve izpod nemške okupacije. To je nedvoumno, drži iz vseh ideoloških perspektiv. Ob svečanostih na mestnem gradu pa je spregovoril predsednik parlamenta Pavle Gantar, ki je izpostavil, da je to mesto z libertarno in svobodomiselno pravico. Sliši se odlično, toda ali ni tudi New York, Moskva, Kairo, ali katerokoli mesto z več kot sto tisoč prebivalci tudi kraj, v...
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
ur. Lado Kralj in Peter Scherber: Slovenske kratke zgodbe
Skratka, črtice in skice, ki jim danes rečemo kratke zgodbe. 36 avtorjev, nekateri spadajo med klasike kot Bevk, Kosovel, Grum, Bartol, Ferdo in Juš Kozak, Kosmač, Kranjec ali Voranc, nekateri bolj ali manj pozabljeni kot presunljivi Ivan Dornik, Ivo Grahor ali Zima Vrščaj, tretje pa je držal v pozabi ali polpozabi stari režim kot denimo Narteja Velikonjo, Mirka Javornika in Ljubo Prenner.
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kolumna
Novi obrazi na asfaltiranih njivah
Vsake toliko se razširi po deželi nova evforija. Tokrat v obliki pozitivne projekcije uperjene v iskanje sprememb v politiki: Čas je, da pridejo v politiko novi obrazi in nove stranke. Res, če pogledamo, koga predstavljajo parlamentarne stranke, ne najdemo take, ki bi zagovarjala pravice delavcev, pa tudi branilcev okolja ne najdemo. Celo Diogenes postaja aktualen, saj bi po dva tisoč petsto letih še vedno z...
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kolumna
Predavanje kot plačilo za molk
Dogodila se je največja vladna kriza, Desus odhaja iz vlade, šef Zaresa Gregor Golobič predlaga odstop vladnega vrha, poslanci SD so kot eden stopili v bran premieru Borutu Pahorju. Kaj pa je bil povod velike zaostritve? Odstopila je ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, ki je dejala, da nima več podpore predsednika vlade. Slednji je jadrno protestiral, rekoč, da ima vso njegovo podporo.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Kolumna
Če za zgodovino velja, da se ponavlja, smo se zdaj znašli zunaj zgodovine. To, kar se dogaja v politiki, je slovenski novum, nekaj, kar nima primerjave. Na oblasti je vlada, ki ne da nima podpore javnosti, njene zakone referendumi odnašajo kot za šolo. Vsega 20 odstotkov podpore je dobila vlada pri zakonu o malem delu, pred meseci komaj nekaj več pri zakonu o RTVS.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Družba
Samooskrba s hrano kot projekt Mesta kulture
> Prehranska varnost me skrbi zaradi vrste razlogov. Prvi je ta, da v svetu upada rodnost prsti; to je povzročilo vnašanje nitratov in strupov v zemljo. Drugi je erozija prsti, tretji pa so podnebne spremembe, ki zaradi nenadnih obratov otežujejo pridelavo hrane. Četrti je upadanje ravni sladke vode, ki poteka po vsem svetu. Peti je doseganje skrajne točke kemizacije kmetijstva: ne izplača se več vlagati v...
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Kolumna
Malo delo, pokojninska reforma, delo na črno - referendumi proti zakonom vlade se kar vrstijo. A kaj stori ministrski predsednik? Se je skupaj z drugimi ministri globoko zamislil ter sklenil, da bo pri gospodarskih reformah sprejemal samo takšne pobude, ki bodo imele večinsko podporo tudi pri socialnih partnerjih in v opoziciji? Navsezadnje ne gradi Slovenije svojih pristašev, ampak tudi tisto Slovenijo, ki ga...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kolumna
Pred časom so v NLB napovedali, da bodo zaradi izgub v prihodnosti odpustili nekaj sto bančnih uslužbencev. A kaj je privedlo, da bo ta mala armada ljudi ostala brez službe? Časnik »Večer« je razkril, da je največja slovenska banka leta 2007 dodelila srbskemu podjetju »Agroživ« za več kot 60 milijonov kreditov. »Mastermind« NLB je namreč po temeljiti analizi presodil, da bo ta posel za banko več kot plodonosen.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kolumna
»Sunday Times« je pokazal vpliv, ki ga lahko ima časnik na realnost. Po skrbnem in bogato dokumentiranem projektu je predočil javnosti, kako skorumpirani so nekateri evropolitiki. Slovenski grešnik Zoran Thaler je najprej sicer vehementno napadel angleški medij in se predstavil kot raziskovalec korupcije. Toda časnik je imel na svoji strani slikovne in zvočne posnetke, tekst amandmaja, ki ga je v evropskem...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Po razglasitvi sodbe Ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o pokojninski reformi, je vlada doživela pravo metamorfozo. Čeravno je od pusta že kar nekaj tednov, je premier Borut Pahor napovedal, da se bo spremenil v leva in da bo bil ogorčen boj z vsemi nasprotniki njegove reforme. Doslej je veljalo, da so referendumske kampanje oblika ljudske demokracije, v kateri nasprotni strani prinašata argumente v...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kolumna
Ko se je antični filozof Aristotel v »Poetiki« spraševal, kaj so lastnosti dobrega umetniškega dela, je prišel do ključnega momenta: imeti mora pravo mero. Toda, ali je to le estetsko vprašanje? Namreč sedanje medijske pozornosti so več kot izgubile pravo mero. Grdi raček je dan za dnem Janez Janša. Enkrat, ker da je v skupnem stavku prebral arhivske vesti o Danilu Türku, ki so izvirale iz dveh fasciklov, in je...
-
Medijska, politična in kemizirana okolja
Novi junak slovenskih teve ekranov je postal Marin Tomulić. Doslej živa duša zanj ni slišala, pa tudi poklic preprodajalca orožja ne spada ravno med cenjene, kaj šele spoštovane. Toda slovensko gledalstvo lahko zdaj posluša njegove besede, kako so na začetku devetdesetih hrvaški vojaški poveljniki prinesli v Koper denar za tranzit orožja tedanjemu obrambnemu ministru Janezu Janši.
-
Na Slovenskem je med nekaterimi zgodovinarji in politiki razširjen pogled, da zgodovine ne smemo spreminjati. Kaj to pomeni? - Da lahko zgolj ponavljamo stare prikaze zgodovinskih dogodkov. Oziroma da o minulih časih nima smisla na novo govoriti, saj bomo ponavljali že povedano. Pa vendar, ali je mogoče še vedno živo govoriti o dobi komunizma in jo tako misliti? Nizozemski novinar Frank Westerman, ki je bil v...
-
Slovenija kot da je postala papeška država, kjer se bohoti ena sama pregreha - laganje. Televizije in časniki sledijo v največjih podrobnostih spopadu SDS in državnega predsednika. Največja opozicijska stranka troši svojo energijo v izpostavljanju, da predsednik Danilo Türk ni povedal čiste resnice, ker je nekoč dejal, da je bil o velikovškem atentatu seznanjen samo iz medijev.
