• Miljenko Jergović

    24. 8. 2016  |  Družba

    "Nemec sem, usrani tujci!"

    Preden je začel pobijati, je vzkliknil: »Ich bin Deutscher, scheiss Ausländer!« Nemec sem, usrani tujci! Nemec sem, jebeni tujci! In potem je začel. Rodil se je v Münchnu očetu taksistu in materi prodajalki v veleblagovnici. Oba sta priseljenca iz Irana, navadna reveža. Trpel je zaradi depresije, dolga leta je bil žrtev vrstniškega nasilja v šoli, 18-letnik, popolnoma frustriran. V naši dobi, v času zrelega, dekadentnega kapitalizma niti v Nemčiji, državi z razvitim socialnim čutom, ni imel tako rekoč nikakršnih možnosti za razvoj, pridobitev izobrazbe in skok iz družbenega okvira, v katerega se je bil rodil, ni imel nikakršne možnosti, da iz tega razreda prestopi v drugega. Če ni hotel biti taksist ali prodajalec v veleblagovnici – tega pa ni hotel, kot večina sinov in hčera ne želi ostati na stopnji, ki so jo dosegli starši –, bi lahko postal le kriminalec ...  Več

  • Izak Košir

    23. 8. 2016  |  Svet

    Zakaj Nemčija straši svoje državljane? 

    Nemške oblasti svoje državljane svarijo pred morebitnimi izrednimi razmerami. Slednje naj bi bile po njihovem resna grožnja zaradi nedavnih terorističnih napadov. Kot poroča BBC je nemška vlada kaj takega svojim državljanom svetovala prvič po hladni vojni. Nemcem v primeru izrednih razmer svetujejo, naj doma kopičijo hrano in vodo, ki jo bodo lahko imeli za vsaj deset dni, saj ne verjamejo, da bodo v primeru katastrofe pristojne institucije kos kaotičnim razmeram. Nemško notranje ministrstvo bo kmalu predstavilo zaenkrat še tajni posodobljen koncept civilne zaščite, ki po poročanju portala Frankfurter Allgemeine obsega 69 strani.  Več

  • IK, STA

    23. 8. 2016  |  Politika

    SDS zapušča še en poslanec 

    Poslanec SDS Zvonko Lah namerava v prihodnjih dneh izstopiti iz poslanske skupine SDS, sta poročala Radio Slovenija in portal Siol.net. Kot je za portal povedal Lah, bo zdaj deloval kot samostojni poslanec, potem pa bo videl, ali se bo lahko komu priključiti. Več

  • Drugi tir za telebane

    Združbe finančnega kriminala, ki upravljajo slovensko vlado, so očitno trdno odločene, da bodo Luko Koper in Slovenske železnice izročile tujcem; in očitno je, da pričakujejo, da bo njihovo politično poverjeništvo ta cilj doseglo, če bo treba, z uporabo vseh sredstev. Gotovo je v ozadju tudi standardno – že tisočletno – nemško prodiranje na vzhod in jug; a v Sloveniji odločamo samo mi sami. Več

  • Damjana Kolar

    23. 8. 2016  |  Kultura

    Tekstilni izdelki iz pasje in mačje dlake

    V Galeriji Kresija v Ljubljani bodo 25. avgusta ob 19.00 odprli razstavo del Marije Mojce Pungerčar z naslovom Prava Runotova Volna, ki je parafraza oznake »Prava runska volna«, uradnega imena za označevanje izvora in načina pridobitve ovčje dlake, iz katere se izdeluje volna. V projektu umetnica preiskuje možnosti izdelave tekstilnih izdelkov iz pasje in mačje dlake. Dela na razstavi vključujejo pasjo in mačjo volno, filcane in pletene izdelke ter izjave lastnikov, ki so darovali dlako svojih domačih živali. Več

  • Monika Čvorak

    23. 8. 2016  |  Politika

    ŠOS in DOS nasprotujeta predlogu zakona o vajeništvu

    V Študentski in Dijaški organizaciji Slovenije nasprotujejo zakonu predloga o vajeništvu, saj je bil predlog po njihovem mnenju pripravljen brez mnenja mladih in posledično njim v škodo. V obeh organizacijah opozarjajo, da zakon sledi željam delodajalcev ter da ministrstvo za izobraževanje ni pripravilo nobenih analiz ali kazalnikov, s katerimi bi lahko spremljali uspešnost predlaganega modela. Več

  • Monika Čvorak

    23. 8. 2016  |  Svet

    Homoseksualni duhovniki s pismom proti Anglikanski cerkvi

    Več istospolno usmerjenih duhovnikov Anglikanske cerkve bo v odprtem pismu razkrilo, da so se poročili s svojimi partnerji, s čimer se bodo zoperstavili uradnemu stališču cerkvenih vodij do istospolnih porok, poroča Guardian. V pismu bodo tudi pozvali cerkev, naj dovoli blagoslov vernikov, ki si želijo skleniti istospolno zakonsko zvezo. Te so bile v Angliji in Walesu uzakonjene marca 2014, vse od takrat pa povzročajo nemalo napetosti v vrstah cerkve. Več

  • Tea Wutte

    23. 8. 2016  |  Svet

    Britanski specialci na fronti v Siriji

    Britanska vlada načeloma ne more poslati britansko vojsko v vojno v tujino brez izrecne odobritve parlamenta. Vendar to ne velja tudi za vse bolj številne in dobro opremljene "posebne enote." Britanski mediji so tako prišli do posnetkov, ki dokazujejo, da so britanski specialci tudi na ozemlju Sirije. Tega dejstva britanska vlada ne komentira in tudi ne obeša na velik zvon, verjetno tudi zato, ker pošiljanje lastne vojske na ozemlje tujih držav brez dovoljenja takšne države ali vsaj Varnostnega sveta ni dovoljeno. Vendar pa glede na fotografije, ki jih je objavil BBC ni dvomov o tem, da se britanska vojska v Siriji bori skupaj s Svobodno sirsko armado. Več

  • Monika Čvorak, STA

    22. 8. 2016  |  Družba

    Trumpova podjetja s 650 milijoni dolarjev dolgov

    Časnik New York Times je v soboto razkril, da imajo podjetja Donalda Trumpa skupaj najmanj 650 milijonov dolarjev dolgov. To je kar dvakrat večja številka od tiste, ki jo je Trump navedel tekom svoje kandidature. Časnik je nadalje razkril, da njegovo premoženje večinoma sloni na široki mreži finančnih podpornikov – tudi takih, ki jih je Trump v preteklosti že javno blatil v svojih govorih. Več

  • Darja Kocbek

    22. 8. 2016  |  Svet

    Ljudje so jezni zato, ker so bili prevarani

    Ali politike, kot sta nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, skrbijo problemi, ki jih povzročajo ljudem s svojimi dejanji? Ali nekdanjega predsednika ZDA Georga Busha in podpredsednika Dicka Cheneyja skrbi, ker je vojna, ki sta jo začela v Iraku, terjala več sto tisoč žrtev med civilnim prebivalstvom? Ali sedanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo skrbijo nedolžne žrtve, ki umirajo ob protiustavnih napadih z brezpilotnimi letali? Več

  • Damjana Kolar

    22. 8. 2016  |  Kultura

    Druga edicija festivala kratkega filma prinaša 83 filmov

    Med 22. in 27. avgustom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 2. FeKK-mednarodni festival kratkega filma, ki bo tudi letos postregel  s pestrim filmskim dogajanjem, ki je v celoti posvečeno formi kratkega filma. Festival organizira Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, katerega cilj je kratko formo v javnem diskurzu enakovredno postaviti ob bok celovečerni ter ustvariti stičišče avtorjev, teoretikov, producentov in festivalskih organizatorjev.  Več

  • Monika Čvorak

    22. 8. 2016  |  Svet

    Lochte priznal krivdo in se opravičil za »neumno napako«

    Olimpijski plavalec Ryan Lochte se je v intervjuju z Mattom Lauerjem za ameriško televizijsko postajo NBC javno opravičil svojim sotekmovalcem, družini in Brazilcem za »neumno napako«, ki jo je naredil na bencinski črpalki v Rio de Janeiru prejšnji teden skupaj s še tremi člani ameriške plavalne ekipe. Na vprašanje, zakaj si je izmislil zgodbo o ropu, za katero je kasneje brazilska policija dokazala, da je čista laž, je Lochte odgovoril: »Bil sem pijan. Vedel sem se nezrelo in naredil sem neumno napako. Sem samo človek in preprosto žal mi je.« Več

  • Igor Mekina

    22. 8. 2016  |  Svet

    Letala ZDA znova nad cilje v Libiji

    Ameriška vojaška letala so znova udarila po ciljih v Libiji. Tiskovni predstavnik Pentagona Peter Cook je ob tem pojasnil, da imajo ti napadi "predviden konec v tem določenem časovnem obdobju" - verjetno zato, da bi se poudarila razlika med sedanjimi napadi in drugimi, večletnimi intervencijami ZDA. Svetovalci predsednika ZDA so v preteklih mesecih predsedniku ZDA že večkrat predlagali začetek zračnih napadov, akcije enot za posebne naloge in pomoč svetovalcev pri »preverjenih« upornikih, ki bi izvajali napade proti silam ISIS-a v Libiji. V te operacije naj bi bila vključena tudi ameriška CIA. Obrambni minister Ashton B. Carter in general Joseph F. Dunford Jr., načelnik ameriškega generalštaba oboroženih sil sta namreč prepričana, da bo v bližnji prihodnosti v to državo potrebno poslati ameriške ali kakšne druge zavezniške enote. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 8. 2016  |  Politika

    Arbitrarno vračanje

    Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo. Več

  • Monika Čvorak

    21. 8. 2016  |  Družba

    Mit biološke ure

    »Treba bo pohiteti, teče ji biološka ura« - neštetokrat slišan izraz, ki se vedno uporablja le, kadar je govora o ženskah in ženskih telesih. Za ta namreč velja nekakšno splošno prepričanje, da ko dosežejo neko določeno mejo (po navadi okoli 35. leta), postanejo praktično neplodna ali pa so nosečnosti od te stopnje naprej izredno tvegane. Za moške omenjeno ne velja – ti naj bi bili sposobni imeti potomce ne glede na to, v kateri starosti so. Toda raziskave kažejo, da imajo moški tudi biološko uro, pa čeprav tega tiktakanja večina ljudi ne sliši. Več

  • Monika Čvorak

    20. 8. 2016  |  Svet

    Trump nima jajc

    V noči iz srede na četrtek so se po več ameriških mestih pojavili kipi golega Donalda Trumpa, ki pa ga niso prikazovali v najboljši luči. Kipi, poimenovani »The Emperor Has No Balls« oziroma »Cesar nima jajc« so vzniknili v San Franciscu, Los Angelesu, Seattlu, New Yorku in Clevelandu. Republikanskega predsedniškega kandidata prikazujejo z ogromnim trebuhom, povešeno zadnjico, nenavadno majhnim penisom in brez testisov. Po poročanju Washington Posta je za nage Trumpe odgovorno anonimno anarhistično združenje INDECLINE. Ker imajo Američani že v splošnem hude težave z goloto, so inštalacije nemudoma podrli, toda ne dovolj hitro, da ne bi njihova podoba že zaokrožila po svetovnem spletu.

    Washington Post on Twitter

    Več

  • Damjana Kolar

    20. 8. 2016  |  Kultura

    Dvajset let festivala Dnevi poezije in vina 

    Od 24. do 27. avgusta se bo mesto Ptuj ponovno spremenilo v prestolnico poezije, saj bo tam potekal mednarodni festival Dnevi poezije in vina, ki je v dvajsetih letih v Slovenijo pripeljal več kot 450 pesnikov in pesnic z vsega sveta. Na letošnjem festivalu se bo zvrstilo 63 dogodkov, predfestivalsko dogajanje pa se bo začelo 21. avgusta s tridnevno prevajalsko delavnico, ki bo tokrat namenjena prevajanju kanadske poezije v slovenski jezik ter nadaljevalo na tradicionalnih Večerih pred Dnevi, ki se bodo od 21. do 23. avgusta odvijali v različnih krajih po vsej Sloveniji. Več

  • Uredništvo

    5. 9. 2016  |  Družba

    Ob slovenski osamosvojitvi je bilo v tekstilnih tovarnah v zaposlenih 120 tisoč delavcev, danes le še 4 tisoč

    »To je zgodba o naših oblačilih, o tem, kdo jih izdeluje in kako to vpliva na svet. Je zgodba o pohlepu in strahu, oblasti in revščini,« začne pripovedovati Andrew Morgan, režiser dokumentarnega filma Prava cena (The True Cost), ki je lansko leto v Cannesu soočil zahod z drugim največjim onesnaževalcem planeta. Dokumentarni film s slovenskimi podnapisi potuje po naših krajih v okviru kampanje Obleka naredi človeka in z industrijo hitre mode sooča tudi Slovenijo. Več v članku Kdo pa tebi šiva srajčico

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Izgubljena ideja

    Dve državi, vsaka na svojem robu Evropske unije, danes določata evropsko prihodnost. Na eni strani Velika Britanija z nenavadno odločitvijo za izstop, na drugi strani Turčija z dokončno uvedbo trde, z vero podložene diktature predsednika Erdogana. Obe državi v svojih notranjih procesih Evropa ignorira, kot dolgotrajno bolečino, ki se je telo pač navadi, jo vzame za svojo. Na deklarativni ravni se tako državniki kot predstavniki unije odzivajo z jasnimi izjavami, a dejanj za njimi ni. Več

  • 19. 8. 2016  |  Politika

    Klemen Košak o olajševanju odpuščanja

    Pogovor je nastal na podlagi članka Ni potuhe za lenuhe>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/278868658&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Klemen Košak

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Ni potuhe za lenuhe

    »Bela jelka se, kot vsa drevesa, ne more premikati in zaščititi pred vplivi okolja. Skorja se pogosto poškoduje in je podobna odprti rani. Odprta rana pa je občutljiva in dovzetna za infekcije,« piše na spletni strani podjetja Ars Phrama, ki oglašuje domnevno najučinkovitejšo zaščito proti izgorelosti, psihični posledici delovne preobremenitve in stresa. Ker se bela jelka ne more zaščititi drugače, tvori zaščitne snovi, bogate z antioksidanti, ki varujejo tkiva pred številnimi boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali. Ars Pharma je več let spodbujala slovenske farmacevte, da so izdelali izvleček skorje bele jelke. Abigenol, kot so ga poimenovali, ima dvakrat večji antioksidativni učinek kot izvleček francoskega obmorskega bora, ki se pridobiva že osemdeset let. Več

  • Damjana Kolar

    19. 8. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

  • Staš Zgonik

    18. 8. 2016  |  Družba

    Upadanje rabe osnovne funkcije mobilnih telefonov – glasovnih klicev

    Nekoč so obstajali telefoni. Naprave, oblikovane za to, da smo jih prislonili k ušesu in vanje govorili. Danes obstajajo pametni telefoni. Naprave, oblikovane za to, da prek njih dostopamo do čim več informacij. Tudi na račun tega, da smo videti smešno, ko jih prislonimo k ušesu. Več

  • Darja Kocbek

    18. 8. 2016  |  Ekonomija

    V pokojninskih sistemih držav OECD manjka 78.000 milijard dolarjev

    Upokojitev z dopolnitvijo 70. leta starosti, kar je danes za sindikate in tudi nekatere politike nesprejemljivo, je bila pravilo v prvih zakonih za zagotovitev socialne varnosti. V pokojninskem zakonu, ki ga je nemški Reichstag sprejel junija 1889, je bil pogoj za pridobitev pokojnine dopolnitev 70. leta starosti in vsaj 30 let plačevanja prispevkov. Šele leta 1916 so v Nemčiji upokojitveno starost znižali na 65 let. V brošuri o nemškem pokojninskem zavarovanju piše, da je delavcu, ki je na leto zaslužil med 550 in 850 mark, po 30 letih plačevanja prispevkov pripadala pokojnina 162 mark na leto. Več

  • Damjana Kolar

    18. 8. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 18. do 21. avgusta. Več

  • Monika Čvorak, STA

    18. 8. 2016  |  Svet

    V hrvaškem Tovarniku zgradili sodoben tranzitni center za begunce

    Hrvaško notranje ministrstvo je potrdilo, da so v Tovarniku na skrajnem vzhodu države na meji s Srbijo dokončali gradnjo novega tranzitnega centra, v katerem bodo lahko namestili več kot 60 ljudi. Celoten kompleks se razteza čez nekaj manj kot 16.000 kvadratnih metrov, njegova vrednost je pa približno 27 milijonov kun (3,6 milijona evrov). Večino denarja je prispevala Evropska unija. Več

  • Igor Mekina

    18. 8. 2016  |  Družba

    V Sloveniji še 4600 modernih sužnjev

    Podatki o trgovini z ljudmi in suženjstvu v 198 državah kažejo, da v 115 državah sveta obstaja veliko tveganje za suženjsko izkoriščanje ljudi. Indeks je pomemben tudi kot podlaga za odločanje ter identifikacijo držav, ki imajo na različnih področjih, od ribolova pa do rudarstva in tekstilne industrije največ primerov sodobnega suženjstva. Več

  • Borut Mekina

    17. 8. 2016  |  Politika

    Koliko nas stane Nato?

    Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah. Več

  • Damjana Kolar

    17. 8. 2016  |  Kultura

    Mladi levi letos v treh delih, ki jih bo spremljala tema zgodbe

    Mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti bo že devetnajsto leto zapored v Ljubljani gostil najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. Letošnji festival, ki bo potekal od 19. do 28. avgusta, bo sestavljen iz treh delov. Prvi bo vključeval predstave, instalacije in intervencije v javnem prostoru domačih in tujih umetnikov iz desetih držav. Drugi del bo zaznamovala mednarodna konferenca Pripravljeni na spremembo (Ready to Change) z naslovom Nove politične mitologije in umetnost, tretji del pa bo umetniški laboratorij Imagine 2020 Lab z naslovom Toxic Tour. Več