Bernard Nežmah
-
16. 7. 2008 | Mladina 25
Razkrita Titova moskovska skrivnost
Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi. -
10. 7. 2008 | Mladina 28 | Kolumna
Kmalu po osamosvojitvi je sociolog Tomaž Mastnak začel pisati razprave, v katerih je hvalil državo kot eno večjih družbenih vrednot. Slavljenje države seveda ni nič posebnega, ob vsaki priložnosti lahko slišimo serije slavospevov nad slovensko državnostjo. Toda besede iz ust Mastnaka so se slišale paradoksalno, saj jih je pripovedoval nekdanji mirovnik, ostri kritik partijskega gospostva že na začetku...
-
3. 7. 2008 | Mladina 27 | Kolumna
Posmeh pojmu človekove pravice
Nedelja. Policija je aretirala lastnika SCT Ivana Zidarja in državnega tožilca Boštjana Penka, a ju je naslednji dan že izpustila, ker preiskovalni sodnik ni dovolil hišne preiskave. V par dnevih je medijska pozornost popolnoma prešla na vprašanje o prekomerni uporabi policijske sile, tožilca so vklenili v zatezne lisice, in v neupravičeno aretacijo dvojice.
-
26. 6. 2008 | Mladina 26 | Kolumna
Regionalizacija ali referendum?
Tri mesece pred parlamentarnimi volitvami se začenja čas napovedovanja volilnih izidov. Že iz drobnih znakov lahko jasnovidec predvidi rezultat. Predsednica LDS Katarina Kresal je tako iz pičle volilne udeležbe na pokrajinskem referendumu razbrala, da je 90 odstotkov volivcev, ki ni prišlo na volišča, nasprotnikov politike Janeza Janše. Odlična vest za opozicijske stranke, še zlasti, če so poprej poslušali...
-
19. 6. 2008 | Mladina 25 | Kolumna
Predsednik vlade Janez Janša je napovedal, da bo zadovoljen z vsakršnim izidom referenduma: karkoli bodo volivci odločili, to bo vlada spoštovala. Zgled čiste demokratične drže, kjer oblast svoje odločitve usmerja po volji ljudstva. Še pred časom so obdobje njegovega vladanja opozicijski politiki, bivši predsednik Milan Kučan in celo pokojni predsednik Janez Drnovšek opisovali s pojmom avtoritarne vladavine.
-
5. 6. 2008 | Mladina 23 | Kolumna
Udarila je vest, da so nadzorniki »Dela« odstavili odgovornega urednika Janeza Markeša. Član NS Stojan Zdolšek je iz protesta odstopil, njegova predsednica ASK pa je gospoda Markeša postavila na laž, češ da na zdaj znamenitem kosilu Boško Šrot ni naročil Markešu, da mora » Delo« odslej podpirati Boruta Pahorja in začeti rušiti Janeza Janšo.
-
30. 5. 2008 | Mladina 22 | Družba
»Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«
Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu.
-
30. 5. 2008 | Mladina 22 | Kolumna
O medijih je povedal najbolj trpko oceno prvi mož KD Matjaž Gantar: ko so novinarji prodajali svoje deleže časopisni hiš, so se odpovedali delu svoje avtonomije. Časnikarji, ki veljajo kot četrta oblast, predvsem pa kot kritični um, ki opazuje in nadzoruje politično in finančno elito, niso razumeli privatizacije. Katastrofalna ocena za profesijo! Pa vendar: ali je bilo na začetku devetdesetih in še desetletje...
-
24. 5. 2008 | Mladina 21 | Kolumna
Doslej je v javnosti veljala tiha predpostavka, da imajo lastniki resda vpliv na medije, da pa jih ne zlorabljajo. Te dni je s prvo številko nastopil novi tednik Reporter. Isti novinarji in uredniki, ki so še pred pol leta ustvarjali tednik Mag, zdaj nadaljujejo v istem slogu in v isti uredniški politiki. Dokler je bila lastnik Maga družba Salomon, je imel tednik stabilno uredniško politiko, ko pa ga je...
-
24. 5. 2008 | Mladina 20
Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog
> Ko enkrat ugotovimo, da umirajo čebele na različnih področjih skoraj sočasno, je to za človeka bioindikator. To pomeni, da je ogroženo tudi življenje ljudi. Če najdemo čebele naenkrat množično mrtve, je vzrok konkretna zastrupitev. To je zame ekoterorizem. Sam si zato prizadevam, da pesticidov ne bi bilo v prosti prodaji, ampak bi jih predpisovali na recept.
-
20. 5. 2008 | Mladina 20 | Kolumna
Razpad vrednot v času zatona civilne družbe
V Mariboru pol leta niso igrali prvoligaških nogometnih tekem, ker so obnavljali stari štadion. Ko so zgradili imenitni objekt, se je na slavnostni otvoritvi zbrala številna publika, ki je do konca napolnila tribune, in nogometaši so z lepo igro premagali gostujoče moštvo. Odličen razlog za idilično zadovoljstvo. A vsi te pozitivne evforije niso delili.
-
14. 5. 2008 | Mladina 19 | Kolumna
V Mestnem muzeju so ob dvajseti obletnici procesa proti JBTZ odprli razstavo »Sporočila za javnost... 1988-2008«. Dogodek, ki je odločil o moderni zgodovini Slovenije. Ko ne bi bilo številčnega Odbora za človekove pravice in protestov množic pred vojaškim sodiščem na Roški, v Sloveniji ne bi imeli svobodnih volitev leta 1990. Vojaško sodišče bi častnika Ivana Borštnerja ter novinarje Janeza Janšo,...
-
12. 5. 2008 | Mladina 17 | Kolumna
Prvič so voditelji socialnih in liberalnih demokratov ter Zaresa sklicali skupno tiskovno konferenco. Napoved volilne koalicije? Na vprašanja novinarjev so drug za drugim zanikali, da bi se zbrali zaradi ustanavljanja skupne zveze. Kaj fatalnega in državljanom nevarnega se je torej dogodilo v Sloveniji, da so za skupni mikrofon prihiteli Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič? Državni zbor je...
-
22. 4. 2008 | Mladina 16 | Kolumna
Amnesty International že desetletja opozarja na kršenje človekovih pravic v Tibetu, a njenim aktivistom nikoli ni uspelo priti na naslovnico osrednjega slovenskega časnika. Za stranko SMS smo komajda še vedeli, da obstaja, kaj šele, da nasprotuje avtoritarnemu režimu na Kitajskem ali da je angažirana v okoljskih akcijah. Toda v sobotnem Delu smo na naslovnici zagledali fotografijo strankinega vodje Darka Kranjca,...
-
V času, ko celo mnogi ljubitelji šaha ne vedo, kdo je pravzaprav svetovni prvak: Anand ali še vedno Kramnik, ali morda največji igralec zadnjih dveh desetletij Kasparov, odjekne vest, da je umrl nikoli premagani svetovni šahovski prvak - Bobby Fischer!
-
29. 6. 2006 | Mladina 26 | Pamflet
Črnine medijev se zadnjič spominjam iz avgusta 1987, ko je 26 številka Mladine izšla s počrnelimi deli tekstov. Sodišče je takrat odločilo, da časopis ne sme iziti, če bodo v njem zapisane besede ameriškega profesorja Cirila Žebota, da je bila NOB tudi državljanska vojna, ki so jo začeli komunisti.
