Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    O bogovih in volih

    »Storil je napako, jo priznal in zanjo drago plačal! Ko sem v teh dneh spremljal tiste, ki so ’vanj metali kamenje’, se nisem mogel načuditi, koliko jih napake še ni storilo. Franci, izjemen človek si in ne pusti se zlomiti. Hvala ti za delo, ki si ga opravil na MNZ!« se glasi sporočilo, ki ga je minister za notranje zadeve Aleš Hojs 18. aprila objavil na svojem Twitter računu. Hojs je imel v mislih nekdanjega državnega sekretarja Franca Breznika, ki je odstopil, potem ko so mediji razkrili, da je v vinjenem stanju 2. aprila zvečer vozil službeni avtomobil, hkrati pa ni upošteval omejitve hitrosti. Kar je naredil Breznik, ni samo napaka, pač pa je s svojo vožnjo ogrožal tudi druge. Zato bo plačal kazen. Dobil bo tudi kazenske točke in na koncu verjetno ostal brez vozniškega izpita. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Zdravko Počivalšek: »Pokorni mediji na dolgi rok ne koristijo nikomur«

    Lahko bi rekli, da se je Zdravko Počivalšek znašel med kladivom in nakovalom. Neposredno je nadrejen Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je odgovoren za nabavo zaščitne opreme. Hkrati je predsednik liberalne stranke, ki s težavo gleda, kako Janez Janša instrumentalizira krizo za povečevanje političnega vpliva in podpira avtoritarnega Viktorja Orbána. Janšev odnos do medijev je eden od dokazov, da želi skreniti po Orbánovi poti. Počivalšek je drugačen. Včasih še preveč stvaren, ne razume prav dobro nevarnosti, ki lahko v razmerah epidemije ogrozijo demokracijo, a ne moremo mu očitati, da v demokracijo in svobodo posameznikov ne verjame. Prej nasprotno. Več

  • Jure Trampuš

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Vlada je za šefa Sove imenovala neznanega odvetnika

    Mesec in dan je potrebovala vlada Janeza Janše, da je imenovala novega direktorja Sove. Prejšnji direktor Rajko Kozmelj je bil prisiljen odstopiti, ker ni bil niti povabljen v takrat še delujoči vladni krizni štab za boj proti epidemiji. Več

  • Jure Trampuš

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    O enoumnem in partijskem sistemu

    Platforma za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je partnerska civilnodružbena organizacija Sveta Evrope, v njej sodeluje 14 najbolj vplivnih in prestižnih civilnodružbenih organizacij na področju svobode medijev v Evropi in v svetu. Platforma deluje pod okriljem Sveta Evrope. Stališča, ki jih objavlja, niso stališča Sveta Evrope, vendar jo ta podpira. Omenjena platforma deluje pod pokroviteljstvom direktorata Sveta Evrope za demokratično participacijo, ki ga vodi Slovenec Matjaž Gruden. Več

  • Jure Trampuš

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Na poti v izredno stanje

    Sredi prejšnjega tedna, v četrtek, 2. aprila, je bil predsednik vlade Janez Janša slabe volje. V parlamentu stvari niso potekale tako, kot si je želela SDS. Vladni predlog, da bi s prvim protikriznim zakonom vojska na obmejnem območju dobila policijska pooblastila, je bil zavrnjen že v parlamentarnem odboru. Hkrati je bila vlada, predlagateljica zakona, prisiljena umakniti nekatera predvidena policijska pooblastila, ki naj bi policiji olajšala boj zoper epidemijo in neposlušne državljane. Načrtom notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je želel nadzirati telefone, policiji pa omogočiti, da bi brez odločb sodišča vstopala v stanovanja, se je uprla koalicijska SMC. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Virus oblasti

    Povečanje pooblastil vojski, četudi zakonsko utemeljeno in omejeno, ni običajen ukrep. V liberalnih demokracijah sta policija in vojska ostro ločeni. Policija se ukvarja s policijskimi nalogami, vojska pa z vojaškimi. Če te sredi javne ceste ustavi vojaška patrulja in povpraša po dokumentih, je v državi nekaj narobe. Ali pa se je ravno zgodil vojaški udar. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    »Vlada z nekaterimi ukrepi strelja v temi z bazuko v smeri, za katero ni prepričana, da je prava«

    Vlada Janeza Janše je po treh tednih vladanja pripravila prvi sveženj »antikoronskih« ukrepov. Ti so povezani z gospodarskimi subvencijami, davčnimi olajšavami, pa tudi policijskimi pooblastili. Vlada pač meni, da je treba zaradi epidemije razširiti pooblastila, ki jih ima policija. Za legitimnimi cilji se skrivajo zlovešči nameni. Vlada je v izvirni različici zakona policiji podelila pooblastila, ki po nepotrebnem posegajo v osebne svoboščine. Po nekaj dneh se je nekaterim odrekla, za zdaj tako ne bo spremljala lokacije telefonov tistih, ki so v karanteni, tudi ne vstopa v stanovanje, a namen zakonskih rešitev ostaja enak – vlada želi v času koronavirusa na hitro povečati nadzor nad državljani. To počne izredno surovo, z grožnjami, brez prave javne razprave in brez potrebnih zakonskih varovalk. Ustavni pravnik dr. Zagorc opozarja, da nikakor ne smemo pozabiti na pridobitve liberalnih demokracij. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Virusna diktatura

    Ustavni pravnik dr. Saša Zagorc v tokratni Mladini pojasnjuje, kakšne so pasti, v katere se zaradi sprejemanja rigoroznih zakonskih omejitev v imenu boja zoper covid-19 lahko ujame naša država. Če kdaj, so ravno v času krize, pa četudi je razglašeno izredno stanje, pomembni demokratični standardi in načelo zakonitosti. Hkrati je izrednega pomena, da so ti ukrepi natančno omejeni, da ne trajajo nedoločno dolgo. Če že, naj se podaljšujejo, vsakič znova, vsak mesec ali dva. Pravna ureditev, ki dopušča nedefinirano ali arbitrarno določeno časovno obdobje izrednih razmer, ni demokratična. Več

  • Jure Trampuš

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Vrača se Uroš Urbanija

    V petek je nova vlada nekoliko nepričakovano opravila prvo zamenjavo zvestega kadra. Namesto Mira Petka je na položaj vodje vladnega urada za komuniciranje postavila Uroša Urbanijo. Več

  • Jure Trampuš

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

    Zakaj ljudje živimo v državi? Zakaj smo z njo podpisali družbeno pogodbo in se odrekli svojim pravicam? Zakaj plačujemo davke, zakaj poslušamo napotila politikov? Odgovor je preprost. Zato, ker nam država zagotavlja tisto, česar sami ne zmoremo. Zagotavlja nam dostop do hrane in vode, dostop do zdravnika in dela, naši otroci lahko hodijo v šole, ni redukcij elektrike, ni nasilne anarhije, življenje je razmeroma varno, predvidljivo, tudi lepo in navdihujoče. Državi, četudi smo upravičeno skeptični, zadržano zaupamo. Ali prosto po Jean-Jacquesu Rousseauju: suvereno ljudstvo je z vladarjem, državo sprejelo dogovor, po katerem je oblast v roke dobila izvršilno moč in upravlja državo kot skupnost. Oblast pa mora temeljiti na skupni volji, dogovoru, v nasprotnem oblast izgublja podporo, zaupanje, legitimnost, postane šibka, ker pa se svoje šibkosti zaveda, jo poskuša zakriti z represijo, nadzorom, nasiljem, propagando in denunciacijo tistih, ki jih vidi kot nasprotnike. Več

  • Jure Trampuš

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Izredne razmere, izredni ukrepi

    Življenje v času izolacije, koronavirusa in izrednih ukrepov omogoča, da oblast po tihem, ko nihče ni pozoren, na hitro uvaja ukrepe, ki bi bili v normalnih razmerah plod daljše, demokratične razprave, nekateri izmed njih pa bi naleteli na politično nasprotovanje. Tako želi nova vlada na hitro sprejeti protikrizne interventne zakone, pri katerih bi se razprava in možnost vlaganja zakonskih dopolnil v parlamentu zmanjšali na minimum dopustnega. Že tako je sporočila, da bo potrebnih 400 milijonov evrov za boj proti epidemiji zbrala s 30-odstotnim proporcionalnim zmanjšanjem izdatkov za vse neposredne proračunske uporabnike. Začasno bo vlada v času, ko večina drugih držav spodbuja javno porabo, zadržala izvrševanje proračuna pri izdatkih za blago in storitve, subvencijah, transferjih nepridobitnim organizacijam in ustanovam, pri drugih tekočih in domačih transferjih (brez stroškov dela), pri tekočih transferjih v tujino ter investicijskih odhodkih in investicijski transferjih … Več

  • Jure Trampuš  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Kdo vodi Slovenijo?

    Takoj po prisegi nove vlade, v petek zvečer, so novi ministri stopili pred kamere. Nastavili so se fotografom in se postrojili na že prej pripravljenih praktikablih. Kar ni nič posebnega, vse vlade doslej so storile natanko isto. Po slavnostnem fotografiranju so novoizvoljeni odšli streljaj stran, v predsedniško palačo, v sobo 109, kjer so imeli prvo sejo. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    »Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«

    Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina? Več

  • Jure Trampuš

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Politika

    V deželi brezumja

    Roman Končar, drugorazredni igralec, ki mu srce bije za SDS – kar ni čudno, v času druge Janševe vlade naj bi postal direktor ljubljanske Drame –, je leta 2018 razglasil osebni stečaj. Uštel se je in njegovi podjetji sta ostali dolžni Novi Ljubljanski banki, on pa njima, saj si je od njiju izposodil 250.000 evrov. Več

  • Jure Trampuš

    27. 2. 2020  |  Politika

    Kdo želi preprečiti demonstracije, ki so ustavno zagotovljena pravica?

    Odkar je včeraj postalo jasno, da bodo v petek popoldne demonstracije proti novi vladi Janeza Janše, so na Mladino, pa tudi na elektronske naslove, Facebook in Twitter profile aktivistov, ki v resnici organizirajo shod, začela prihajati žaljiva in sovražna besedila. Klasični plejadi pridevnikov o komunajzarjih in davkoplačevalskih krvosesih so se pridružile neposredne grožnje. Več

  • Jure Trampuš

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika

    V Orbánovi lasti

    Dvajsetega septembra lani je Zdravko Počivalšek prevzel Stranko modernega centra. Ustanovitelj stranke Miro Cerar je po dobrih petih letih sprejel odločitev, da se umakne na mesto častnega predsednika SMC. Na strankarskem kongresu je imel novi predsednik inavguracijski govor. Delegati in delegatke, simpatizerji in simpatizerke so čakali, kaj bo povedal Počivalšek. Tistega septembra so lahko slišali marsikaj – da Počivalšek pred petimi leti sploh ni razmišljal o politiki, da so mu kot sredinskemu človeku blizu dialog, odprtost, sodelovanje. Potem je govoril o gospodarski stabilnosti, o predvidljivem poslovnem okolju, nič takšnega, česar od politikov, ki se imajo za gospodarstvenike, ne bi že slišali. Nekje proti koncu govora pa je Počivalšek razkril, da je po duši liberalec, da je človek, ki mu ni vseeno za človekove pravice in svobodo. »Liberalne stranke, kot je naša, so akterji v boju zoper neenakosti, izključevanja in druge oblike ekstremističnih pogledov. Stranke, kot je SMC, mobilizirajo ljudi, da najdejo zmerne rešitve in oblikujejo zmerna stališča. Le takšna – razumevajoča, odprta in strpna družba – je namreč lahko tudi napredna. Poleg tega pa tudi vprašanja sodobnega sveta od nas zahtevajo odprtega duha!« Več

  • Jure Trampuš

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Večji vpliv volivcev

    Volilna zakonodaja določa podrobnosti zapletenega sistema preštevanja glasov, ki jih poslanci dobijo na volitvah, določa uvrščanje teh glasov na lestvice in način oblikovanja končnega seznama 90 poslancev, ki se po volitvah uvrstijo v parlament. V Sloveniji je v veljavi proporcionalni volilni sistem, katerega namen je, da v parlament pride čim več različnih političnih opcij in da je hkrati izkoriščenih čim več oddanih glasov. Več

  • Jure Trampuš

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Zdaj, ko stoji džamija

    Več kot sto let po tem, ko sta v zaledju soške fronte stali dve džamiji, ena je bila v Logu pod Mangartom, druga naj bi bila na Rombonu, je Slovenija dobila novo džamijo. Gradnja ljubljanskega muslimanskega kulturnega centra je trajala dolgo, zemljišče je islamska verska skupnost kupila že leta 2008, nato ji je sredi gradnje zmanjkalo denarja in je vse skupaj stalo, dokler financerji iz Katarja niso dodatno pomagali slovenskim muslimanom. Strošek gradnje res monumentalnega, a hkrati odprtega in sodobnega, evropskega objekta – nastajal je pod nadzorom arhitekturnega biroja Bevk Perović – je bil 35 milijonov evrov. Islamska verska skupnost je zdaj dobila objekt, v katerem lahko njeni verniki udejanjajo versko svobodo, kar je nekaj, čemur sta še pred desetimi leti nasprotovala del slovenske politike in katoliška cerkev. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2014  |  Družba

    Intervju: Dr. Janez Stanovnik

    Janez Stanovnik je natančen, o njegovem življenju smo se pogovarjali dvakrat, skupno slabe štiri ure, nato je poslal še več na pisalni stroj napisanih pojasnil, sugestij, pri avtorizaciji pogovora pa je preverjal vsako besedo posebej. »Veste, ne zamerite mi, velja izgovorjena beseda, ampak rad bi pred objavo še enkrat prebral, čeprav vam popolnoma zaupam,« je dejal vljudno. Več

  • Jure Trampuš

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Psihofizična kondicija SDS

    Kdor misli, da je v politiki pomembno to, kar se zdi na prvi pogled, torej vsebina predlaganih ukrepov, se moti. Vsebina je del zgodbe, drugi, pomembnejši del je vtis, politični odmev aktualnega trenutka. Več

  • Jure Trampuš

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Klofuta šolstvu

    Skoraj natančno leto dni je, odkar je med slovenskimi starši, babicami in dedki, učenci, učitelji in zaskrbljenimi občani krožila peticija Društva Svet staršev o nujnosti sprememb šolskega sistema in se bliskovito širila po spletu. Kot blisk se je razširila po vsej Sloveniji, z enako hitrostjo so se razširile tudi informacije, da naj bi bil finski šolski sistem napreden in da ponekod v osnovnih šolah ne poznajo domačih nalog. Strokovno popolnoma nedosledna peticija – četudi je postavljala prava vprašanja, so bile predlagane rešitve nespametne – je spodbudila politični odziv. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo se je na začetku lanskega februarja sestal s pobudnico peticije Natašo Šram in ji obljubil, da bo pozive zaskrbljenih uslišal. Napovedal je resen strokovni premislek o prenovi slovenskega šolstva. Več

  • Jure Trampuš

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Politika

    Heil Rupnik!

    Novembra 2018 je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, sto let od strašne morije, ki je terjala milijone življenj, ki je bila tako strahovita, da se je zdelo, da po njej ne bo mogoča nobena vojna več. Bili so to prazni upi. Prvi svetovni vojni je sledila še ena, njej še množica drugih. Več

  • Jure Trampuš

    16. 1. 2020  |  Politika

    Pahor razveljavitve sodbe Rupnika ne komentira ...

    Ko smo predsednika republike Boruta Pahorja, ta je leta 2018 v Washingtonu obiskal muzej holokavsta, vprašali, kaj si misli o odločitvi slovenskih vrhovnih sodnikov, je bil najprej pričakovano zadržan. Zapisal, je, da je »komentiranje ali izražanje mnenj o posameznih odločitvah vrhovnega ali kateregakoli sodišča s strani organov drugih vej oblasti z vidika zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti nesprejemljivo in nedopustno. Zato tudi te odločitve vrhovnega sodišča ne komentiram.« V nadaljevanju pa je vendarle dodal: »Kljub temu menim, da bodo tudi generacijam za nami prisega generala Leona Rupnika Hitlerju, njegovo sodelovanje z okupatorjem in goreč antisemitizem v zgodovinskem spominu ostali zapisani kot zavržna dejanja.« Več

  • Jure Trampuš

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    »Utopil jih je, pa bog pomagaj«

    Branka Krek Petrina je zdravnica otorinolaringologinja. V prostem času se rada ukvarja s politiko. To je dobro, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje. Že dolgo je članica SDS, pred leti je sodelovala z Odborom 2014 in v času afere Patria skupaj z drugimi prižigala sveče pred stavbo vrhovnega sodišča. Danes je v občini Železniki, doma je sicer v bližnji vasi Selca, občinska svetnica. Ko se je po volitvah leta 2018 občinski svet prvič sestal, ji je pripadla čast, da je, ker je najstarejša svetnica, vodila sejo. Svetnica je bila sicer že v prejšnjem sklicu občinskega sveta. Več

  • Jure Trampuš

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Mladinina osebnost leta 2019: Greta Thunberg

    »Groza, groza,« v filmu Apokalipsa zdaj! dahne umirajoči polkovnik Kurz, preden ga z mačeto pobije poročnik Willard. Ta je bil v džunglo poslan ravno z namenom, da razišče, kaj se je zgodilo s ponorelim Kurzem, poveljnikom ameriških čet, ki se mu je zaradi napalma, krvi, trupel, gomil mrtvih otrok in žensk nazadnje zmešalo, pri čemer ni jasno, kje je izvir te norosti. V sami vojni? Pri Kurzu? Pri domačinih, ki mu sledijo? Je izvir norosti v porušenih templjih nekdanjih civilizacij? Ali pa groza tega sveta izvira iz srca teme, iz vlažne džungle, v katero je ujet vsak izmed nas. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Luka Mesec: »Najbrž sem v ’gospodarstvu’ delal približno toliko kot Tonin, Janša ali Pahor«

    Za stranko Levica ne moremo več trditi, da je nova stranka. Njeni poslanci v parlamentu sedijo že dva mandata, iz pol vstajniške in pol akademske skupine se je Levica v nekaj letih razvila v klasično parlamentarno stranko, a zaradi zakonskih pobud in tem, ki jih odpira, v slovenski politični prostor še vedno prinaša svežino. Seveda dela napake, nekateri njeni poslanci so zaletavi, drugi včasih govorijo nesmisle, toda kdo jih ne. Luka Mesec, ki to politično skupino tako ali drugače vodi, pa vseeno razmišlja dolgoročneje, dlje od aktualnih političnih razmer. Seveda so te pomembne, seveda so pomembni davki in višina minimalne plače, a za večjo politično moč bi morala Levica pridobiti večjo podporo (in več zaveznikov). Neizkoriščen volilni potencial naj bi se, tako Mesec, skrival med delavci, med tistimi, ki so največje žrtve družbene neenakosti in ki danes večidel zaradi manipulacij in laži pristopajo k skrajno desnim strankam. Velja pa seveda ugotovitev, da bi morala biti Levica hkrati tudi prepričljivejša. Več

  • Jure Trampuš  |  Ilustracija: Josip Visarjonovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    BIOGRAFIJA: Ursula von der Leyen, prva predsednica Evropske komisije

    Ursulo rodijo 8. oktobra 1958 v Bruslju, v letu nastanka rimske pogodbe, pravnega akta ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU. Ursulin oče je Ernst Albrecht, nemški politik, ki opravlja službo visokega evropskega javnega uslužbenca, pozneje pa postane predsednik nemške zvezne države Spodnja Saška. Nekaj časa je tudi kandidat za nemškega kanclerja. Več

  • Jure Trampuš

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    Hipokrizija v Sloveniji

    Minuli petek se je v nekaj urah po Twitterju, Facebooku in drugih omrežjih razširila novica, da je trgovsko podjetje Hofer pred svojimi trgovinami prepovedalo prodajanje časopisa Kralji ulice. Zakaj so se tako odločili, ni najbolj jasno. Objavljena je bila le fotografija obvestila o prepovedi. Dobri ljudje interneta so bili zgroženi, pojavljale so se zahteve po bojkotu, spraševali so se, kako lahko trgovci preganjajo brezdomce in podobno. Podoba slikanega obvestila je postala viralna. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Dr. Lev Kreft, filozof: »Upor in odpor sta edini obliki, s katerima se lahko odpre politični prostor«

    Nekoč je bil Lev Kreft politik. V mladih letih je bil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, a so ga s tega položaja hitro odstavili. Dlje je zdržal na položaju podpredsednika slovenskega državnega zbora, vendar je kmalu ugotovil, da ni najuspešnejši politik. Zato je raje odšel na univerzo in tam že leta predava estetiko in filozofijo umetnosti. Zase pravi, da je levičar. In dodaja, da je v resnici še huje. Ima se za levičarja in marksista. Je tudi član izvršilnega odbora mednarodne zveze za filozofijo športa. Več

  • Jure Trampuš

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Kultura

    »A da sem hudobna? Ja! Sem Luciferka, nosim luč. In branim vse male, nebogljene Svetke tega sveta.«

    Po čem ljudje danes poznajo pesnico Svetlano Makarovič? Veliko ljudi pozna njene otroške pravljice, nekateri še pesmi in šansone. Večina jih tudi ve, da prezira katoliško cerkev, da ne mara duhovnikov, papeža. To, da knjiga, ki opisuje njeno življenje, nosi naslov Luciferka, naj bi bil dokaz več, da pesnica cerkev preprosto sovraži. Stvari pa so bolj zapletene. V času trpkega socialističnega sistema je Svetlana Makarovič brskala po zgodovini ljudskih nabožnih pesmi. Popolnoma so jo prevzele. V Križankah je pripravila recital, uglasbila je Marijine in romarske pesmi. Vse Križanke so dišale po pelinu, Svetlana pa je prepevala o svetem Tomažu. Občinstvo je bilo navdušeno. Partija malo manj. »Zgražajo se nad vsebino pesmi in nanjo se vsuje ploha očitkov, češ da farške in klerikalne reči nimajo mesta v naši socialistični in samoupravni družbi,« je zapisano v njeni knjigi. Seveda partijci niso razumeli, da ji ni šlo za politiko in da je želela v Križankah narediti le nekaj lepega. Težavam z oblastjo navkljub. Več