• IK, STA

    18. 7. 2017  |  Svet

    Netflix presegel magično mejo 100 milijonov naročnikov

    Spletna "televizija" Netflix je v ponedeljek presenetila analitike Wall Streeta z rastjo števila naročnikov v četrtletju od aprila do junija, saj jih je nabrala 5,2 milijona oziroma dva milijona več od napovedi. Še vedno pa porablja več denarja z originalnimi vsebinami, kot pa ga dobi z novimi ali starimi naročniki. Netflix ima zdaj skupno 104 milijonov naročnikov, od tega polovico v ZDA, polovico pa drugod po svetu. V drugem četrtletju letos je dodal 4,14 milijona tujih naročnikov in 1,07 milijona domačih.

  • Damjana Kolar

    18. 7. 2017  |  Kultura

    Ujetost v vsakodnevne rutine

    V Galeriji Kresija v Ljubljani si lahko do 22. julija ogledate razstavo z naslovom And Now for Something Completely Different 7 (Zdaj pa nekaj povsem drugačnega 7). Gre za prvo pregledno predstavitev kinetičnih video instalacij ljubljanskega tandema Nika Oblak & Primož Novak, ki so nastale v zadnjih dvanajstih letih. Robustna mehanska dela, ki nenehno izzivajo priučeno percepcijo gledalca, se v podtonu osredotočajo na položaj posameznika v svetu hitro napredujoče tehnologije in stagnirajočega družbenega napredka. Po razstavi bo 20. julija ob 18.00 vodil Miha Colner.

  • Neža Oder

    17. 7. 2017  |  Družba

    Menstrualni dopust

    Medijsko podjetje v Indiji ponuja ženskam možnost dopusta na prvi dan menstruacije, poroča Independent. Culture Machine, ki zaposluje 75 žensk, je novo politiko predstavil v juliju, s spletno peticijo, ki je zbrala že več kot 23.000 podpisov, pa poziva druge organizacije po državi, da sledijo njegovemu zgledu.

  • Je torej Janković lump ali ne?

    Ljubljansko okrožno sodišče je v zadnjih dneh odredilo izločitev dokazov (prisluhov) v kar dveh kazenskih zadevah zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ugodilo je namreč pritožbi njegovega odvetnika Janeza Koščaka, ki je sodišče opozoril, da morajo biti dokazi (pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi) uničeni po preteku dveh let od pridobitve, če v tem času tožilstvo ne začne kazenskega pregona. Slednji se začne bodisi z zahtevo za sodno preiskavo ali z neposredno vloženo obtožnico, nič od tega pa se ni zgodilo v nobenem od dveh primerov, v katerih je bil Janković osumljen jemanja podkupnin.

  • 30. 6. 2017  |  Družba

    Mladina Intervju 2017, vaše poletno branje

    Izšla je nova posebna številka Mladine Intervju 2017. V njej je 16 novih intervjujev, 19 intervjuvancev, s katerimi je pogovarjalo dvanajst novinarjev. Tokrat: Miro Cerar, predsednik vlade, Ana Roš, najboljša kuharica na svetu, Tine Hribar, filozof, Aleksander Čeferin, predsednik evropske nogometne zveze, Janez Zemljarič, predsednik slovenske vlade 1980-1984, Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, Janez Koželj, ljubljanski podžupan, Anja Golob, pesnica, Marko Pokorn, zdravnik, Manca G. Renko, zgodovinarka, 2Cellos, violončelista, Judit Polgar, Matter, rap skupina, Aleš Berger, Prešernov nagrajenec, Peter Movrin, modni oblikovalec, in Marlenka Stupica, ilustratorka.

  • Damjana Kolar

    17. 7. 2017  |  Kultura

    Pogled v ljudsko mentaliteto na začetku 19. stoletja

    V ljubljanskem Kinodvoru bo od 19. julija dalje na ogled film Bravo!, ki prikazuje utrip življenja Vzhodne Evrope v tridesetih letih 19. stoletja. Formalno, s svojo ikonografijo in z osnovno pripovedjo o možu postave, ki lovi zlikovca, da bi ga pripeljal pred obličje pravice, spominja na ameriški vestern, a vstopa tudi v kritični dialog z romunsko literaturo, saj velik del dialogov povzema po zgodovinskih virih in literaturi. Film, ki je leta 2015 v Berlinu prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo, gledalce očara z nostalgično privlačnostjo črno-belih podob in blagim burlesknim pridihom.

  • Peter Petrovčič

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    Naprej v preteklost

    Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je držal obljubo, da bo pri kadrovanju na vrhovnem tožilstvu po novem zapihalo nekaj svežega vetra. A vsaj pri eni kadrovski menjavi se zdi, kot da smo se premaknili pet in več let v preteklost, ko je vrhovno državno tožilstvo še vodila Barbara Brezigar.

  • Izak Košir

    14. 7. 2017  |  Politika

    Janša izgubil še eno sodno bitko proti novinarki 

    "Veseli me, da je sodišče sledilo našim navedbam, saj v kolikor bi avtorju tvita ugodilo, bi to pomenilo tudi konec instituta fikcije vročitve, kar bi bil precendens v pravosodju," se je na odločitev sodišča odzvala novinarka TV Slovenija Eugenija Carl in dodala, da je sodišče že lani razsodilo, da je zapis vsebinsko sam po sebi žaljiv, tokrat pa je ugotovilo še, da je za zamudno sodbo odgovoren zgolj in samo njegov avtor (Janez Janša, op.p.), "čeprav je poskušal krivdo prevaliti na druge, recimo na poštarje".

  • Izak Košir

    14. 7. 2017  |  Politika

    Pirjevec po detektorju laži pravi, da je čist, o tožbi Igorja Omerze pa še razmišlja

    V prostorih odvetniške pisarne Sluga v Ljubljani je danes zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec predstavil rezultate poligrafskega testiranja, ki ga je opravil zaradi očitkov Igorja Omerze, da naj bi maja leta 1988 sodeloval z italijansko tajno policijo Digos. Za slednjo da naj bi pridobival in dajal informacije o tretjih osebah oziroma Slovencih, natančneje tudi o zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju. Uvodoma je odvetnik David Sluga predstavil rezultate "detektorja laži", ki ga je Pirjevec opravil 3. julija pri poligrafistu in detektivu Janku Trivunoviću. Testiranje je bilo ločeno na dva dela, prvi se je nanašal na vprašanja o domnevnem sodelovanju z italijansko službo Digos, drugi pa na domnevna pridobivanja in dajanja informacij o Borisu Pahorju.

  • Borut Mekina

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    Predsedniško maševanje?

    Štirje predsedniki, predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta, so ta teden na Kongresnem trgu v središču Ljubljane odkrili spomenik »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam«, ki naj bi služil ohranjanju »stremljenja k narodni pomiritvi in spravi«, kot je večkrat poudaril eden glavnih pobudnikov projekta, predsednik države Borut Pahor.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Tabletke v Krškem

    Zgodba je neverjetna. Pred štirimi leti so prebivalci v polmeru desetih kilometrov okoli Nuklearne elektrarne Krško po pošti prejeli kupone, s katerimi so lahko v lekarnah brezplačno prevzeli tabletke kalijevega jodida. Z zaužitjem tabletk namreč ščitnico zapolnimo z neškodljivim jodom in tako preprečimo, da bi se nanjo vezal radioaktivni jod, ki se praviloma sprošča ob jedrskih nesrečah. A do letošnjega leta je po podatkih Uprave za zaščito in reševanje tablete prevzela le dobra petina od približno 20 tisoč upravičencev. Res malo je bilo treba storiti, samo v lekarno bi šli – in kljub temu tega ni storila velika večina ljudi.

  • Izak Košir

    14. 7. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o tem, kakšni kadri danes vodijo TV Slovenija

    Prisluhinite pogovoru, ki je nastal na podlagi članka v novi Mladini >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/333007297&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Grega Repovž

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    Dobrodošli v peklu!

    Zdelo se je, da smo priča nekemu premiku, premiku v glavah. Da je po letih državljanskih in civilnih pobud kritika globalizacije dosegla tudi politične elite. Že ko je prišla napoved, da se bo nemška kanclerka Angela Merkel udeležila sklicanega srečanja nevladnih organizacij C20, ki je potekalo prav tako v Hamburgu, vendar že 18. in 19. junija, je bilo to razumljeno kot znak razuma. A še presenetljivejše so bile njene izjave na samem srečanju. Merklova je tam dejala, da v središču gospodarske politike ne sme biti več »preprosto le rast«, temveč »trajnostna, vključevalna rast«. Odprtost trgov je pridobitev, vendar je dodala: »Pri globalizaciji ni nič popolno.«

  • Točka G avtokracije

    »Pripravili ste mi dobrodošlico, ki je ne bom nikoli pozabil,« je 21. junija 1999 na ljubljanskem Kongresnem trgu dahnil ameriški predsednik Bill Clinton. Kar je bil kakopak le navaden pleonazem: v Slovenijo je pripotoval natanko zato, ker so mu naši obljubili dobrodošlico, ki je ne bo nikoli pozabil. Toda dobrodošlico, ki je ne bo nikoli pozabil, je terjal zato, da bi bil sam nepozaben – ne v očeh Slovencev, temveč v očeh Američanov.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Družba

    Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka

    Profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc je znanstvenica, ki jo od nekdaj zanimajo ekstremni pojavi v vesolju. O tem priča že naslov njene diplomske naloge: Kako je videti padec zvezde v črno luknjo?. V zadnjih letih so njena strast najsilovitejše eksplozije v vesolju – izbruhi sevanja gama. In svojo strast rada deli z drugimi. Kot urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica astronomskega tekmovanja je v prvih vrstah prizadevanj za popularizacijo znanosti.

  • Damjana Kolar

    15. 7. 2017  |  Kultura

    Letošnji Mittelfest posvečen zraku

    Med 15. in 25. julijem bo v Čedadu potekal mednarodni festival Mittelfest, ki že 26 let predstavlja zmes glasbe, gledališča, plesa, lutkovnih predstav in s svojim delovanjem osvetljuje skupno identiteto evropskih narodov. Letos se zaključuje triletni projekt: po festivalih, posvečenih vodi (2015), in zemlji (2016), bo vodilna tema letošnjega festivala zrak. Ne gre le za naravni element, ki ga moramo varovati, temveč tudi za pomembno figuro imaginarija: v zraku se gibljejo zvoki in besede, simbolično pa tudi sanje, želje in utopije narodov in ljudi. Na letošnjem festivalu bodo med drugim nastopili John Malkovich, Laibach ter Sting.

  • Borut Mekina

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

    V službi politike

    Zakaj v Sloveniji prave reforme, ki bi krepile tržno gospodarstvo, niso mogoče? Odgovor, ki ga je v začetku tega meseca na prvem programu RTV Slovenija, v enem od najbolj gledanih terminov, izrekel Rado Pezdir, »izvrsten raziskovalec slovenskih arhivov«, ki razkriva res »šokantna delovanja«, kot ga je predstavil voditelj Jože Možina, je šel v smeri komunistične zarote. Državo vodi »rdeče plemstvo«, na Udbi utemeljena komunistična kontinuiteta, ki ji pod vodstvom Milana Kučana nujno potrebne reforme niso v interesu. Nastopajoča sta kameram nastavljala dokument za dokumentom, ki naj bi dokazovali, da je ta vladajoča komunistična kontinuiteta povrh vsega utemeljena tudi na mafijskem podzemlju.

  • Damjana Kolar

    14. 7. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V Zelenem gaju v Dornberku bo potekala deseta edicija Pulse Festivala, ki jo bo s svojim nastopom obeležil Dubfire, ameriški DJ in producent iranskih korenin, ki velja za veterana v svetu techna. Na letnem vrtu in v Gala hali pripravljajo Underground pulse piknik, na katerem se bo med drugim predstavil hrvaški producent in DJ Filip Motovunski. Na Soriški planini bo potekal 3. Lost on the mountain, na katerem bodo nastopili Helahirn, Feentz, Marko Lük, DJ Langus.

  • Spomenik nikakor ne more pomeniti, da pozabljamo zločine okupatorja in sodelavcev

    Zveza združenj borcev za vrednote NOB se ne bo udeležila slovesnosti ob odprtju spomenika »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam«, ki bo v četrtek, 13. julija 2017, ob 18. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Postavitev takega spomenika je bil sicer sklep Državnega zbora.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 8. 2015  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Ne spomeniku?

    Šele postavitev makete bodočega spomenika žrtvam vseh vojn, predvsem pa očiščenje in ureditev prostora na robu ljubljanskega Kongresnega trga, kjer naj bi stal, sta pokazala dejansko dimenzijo projekta, ki ga je sicer leta 2013 naročilo ministrstvo za delo, njegova podlaga pa je zakon o postavitvi spomenika žrtvam vseh vojn iz leta 2009. Spomenik še zdaleč ne bo simbolen. A ne bomo se vtikali v samo idejno rešitev. Velikost, dimenzija je stvar naročnika.

  • Jure Trampuš

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Kdo je sosed spomenika žrtvam vojn

    Na robu ljubljanskega Kongresnega trga obratuje »najboljši ljubljanski bar z najboljšimi koktajli« – kot se oglašuje sam – z imenom Pr’ Skelet. Gre za disko bar, študentski in še kakšen žur prostor, ki ponuja mešano glasbo in zabavo za vse generacije, latino, jugo, casual night in več, kot dodatek pa še »samosvoj ambient z okostnjaki«. Na to opozarja velik pano z okostnjakom, ki je oblečen kot kuhar, pred vhodom v nočni klub, zraven je obešen v kletko ujet »kostko«.

  • Spomini, ki družijo, spomini, ki ločujejo

    Da zgornja ugotovitev na splošno velja, je vidno iz našega odnosa do spomenikov, ki so že postavljeni ali ki jih nameravamo postaviti.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

  • Damjana Kolar

    13. 7. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    V Mestni hiši bodo odprli razstavo razstavo Razkrite roke-humani in poslovni uspehi, na kateri bodo predstavljeni rezultati projekta, ki je nastajal v sodelovanju oblikovalskega tima Oloop z jeseniškimi priseljenkami in azilantkami. Na Trgu francoske revolucije Ljubljana bo svoja vrata ponovno odprla Pocestnica - "ready-made" galerija na prostem, ki v igrivem duhu Marcela Duchampa z močjo domišljije spreminja vsakdanje elemente Ljubljane v vrhunska umetniška dela. Na letnem vrtu Gala hale bo nastopila avstralska post punk zasedba Terry.

  • Neža Oder

    13. 7. 2017  |  Družba

    Problem prenaseljenosti se tiče nas vseh – tudi tistih, ki se pretvarjajo, da ne obstaja

    Na Zemlji živi okoli 7,6 milijarde ljudi in samo letos naj bi se ta številka povečala za 77 milijonov, poročajo Združeni narodi ob svetovnem dnevu prebivalstva. Število prebivalcev še naprej vztrajno raste, z njim pa vprašanja o pritiskih na življenjski prostor in sistematičnemu načrtovanju družin.

  • Zora Konjajev

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Komentar

    Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa Spomenka Hribar, s svojim pismom ste me popeljali v zgodnje otroštvo. Moja mama, ki je bila preprosta, a modra ženska, je imela navado prekiniti naše otroško trdovratno sitnarjenje zaradi zadev, ki jim ona pravzaprav ni nasprotovala, z besedami: »Otroci, zakaj se zaletavate v odprta vrata?« Ne vem, ali so pred desetletji na splošno uporabljali ta rek ali pa je bil to ena od njenih domislic. Gospa Spomenka Hribar, v marsičem ste se v svojem pismu zaletavali v odprta vrata.

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnotežena sprava

    Jože Dežman ni navaden zgodovinar. Nekoč je bil urednik Borca, pisal je o partizanskih epopejah in naprednih revolucionarnih silah, ker je nečak narodnega heroja, je bil v mladih letih imenovan za predsednika komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil. Potem se je zgodila sprememba, postal je eden od najostrejših kritikov narodnoosvobodilnega boja, predvsem revolucije in nasilja, ki ga je ta prinesla. Njegove kritike so bile ponekod upravičene, četudi pavšalne, ideološke, revanšistične. Njegova dela niso imela večje strokovne veljave, imela pa so širok politični odmev. Jože Dežman je v času prve Janševe vlade postal direktor Muzeja novejše zgodovine, v času druge direktor Arhiva Slovenije. Svojih novodobnih političnih simpatij ni nikoli skrival, kritikom iz zgodovinske stroke pa je pravil, denimo dr. Božu Repetu, da »trosijo blodnje« in »prodajajo puhlo repo«. Jože Dežman je titoizem primerjal z nacizmom. V vseh teh letih je delal tudi v komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, evidentiral je lokacije, sodeloval pri izkopih in se s politiko pogovarjal, kako se do zgodovine in njenih žrtev vesti dostojno. Jože Dežman gotovo ni človek, za katerega bi lahko trdili, da ima na dogajanje v drugi svetovni vojni in neposredno po njej neobremenjen, vsaj deloma objektivističen pogled. Nasprotno – njegov pogled na zgodovino je strukturno enak pogledu tistih, ki so neposredno po vojni govorili zgolj o partizanskih zmagah, o napakah, porazih, zločinih pa so molčali. A vse to je razumljivo, kdor se ukvarja s trupli in kostmi, težko ostane ravnodušen.

  • Grega Repovž

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    »Smo žrtve komunistične revolucije. Nekateri neposredno, saj jim je revolucija vzela starše ali stare starše, strice ali tete, brate ali sestre. Nekaterim je vzela pravice: do lastnine, do šolanja, do prostega gibanja, do poklica, do dela. Vsem je vzela pravico do svobode in svobodnega mišljenja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine. Vsega tega naj ne bi znali sprejeti kot logično posledico upora zmagovalcem. Opredeljuje nas žalost, saj se zbiramo, da bi skupaj objokovali elito, ki jo je revolucija pobila. Opredeljuje nas prizadetost, da ni bila dovolj le smrt elite, ampak zahteva po njenem izbrisu iz narodove zavesti. Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo, in jo ustrezno popravi.« To so besede Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze, odkrito domobranske organizacije, primerljive s podobnimi političnimi organizacijami po Balkanu, ki na enak način slavijo ustaše in četnike, torej kolaborante s fašističnim in nato nacističnim režimom v času druge svetovne vojne. A obstoj in toleriranje tovrstnih organizacij sta značilnost postkomunističnega sveta. V Nemčiji česa takšnega ne boste videli. Ker je prepovedano in kaznivo. A Evropa je v tem raznolika. V Italiji na primer odkrita fašistična stališča niso prepovedana niti nenavadna.

  • Uredništvo

    12. 7. 2017  |  Politika

    Da Karl Erjavec zahteva odstop kolegice, je višek sprenevedanja

    "Stranka privatizacijskih lobijev očitno ne popušča. To pa, da Karl Erjavec zahteva odstop kolegice, je višek sprenevedanja. Če že kdo bi moral že zdavnaj odstopiti (ali biti odstavljen) je prav zunanji minister, ki je s svojim glasnim javnim govoričenjem o za Slovenijo ugodnem poteku arbitražne obravnave, sprožil plaz in ponudil Hrvaški povod za prisluhe in umik iz arbitraže. Erjavčevo hvaljenje, kako nam gre dobro, je bilo priznanje, da dobiva Slovenija spodbudne informacije od lastnega krta med arbitri. Nato pa smo dobili afero prisluhov. Ne le Drenikova in Sekolec, odstopit bi moral takrat nesposoben in narcisoidni minister, ki je ključno prispeval k nastalemu šmornu ... Zdaj pa je najbolj glasen pri zahtevi za odstop Kolar Celarčeve. S kakšno moralno avtoriteto?" je zapisal Franco Juri, nekdanji diplomat, politični analitik in karikaturist Mladine.