Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem

Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.

Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo

V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.

Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov 

Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.

Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez

Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.

V šesto gre rado?

Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.

»Med nami so še vedno ljudje, ki bi pljučnico rajši zdravili s čajem in oblogami na prsih, kot da bi šli po antibiotik«

Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.

Nepremičninske sirote

Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.

Umetna inteligenca / DeepSeek razblinil utvaro o prevladi Zahoda 

Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.

Nazaj v preteklost

Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.

Izrednega študija ne damo!

Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.

JEK 2 gre naprej

Državna Gen energija po zatišju, ki je sledilo preklicu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne, JEK 2, projekt nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Po medijskem razkritju političnih spreg in manipulacij, ki je pripeljalo do preklica referenduma – za čuda ni odstopil nihče vpleten, ne zasavska poslanca Gibanja Svoboda in SDS Nataša Avšič Bogovič in Tomaž Lisec ne ključni usmerjevalec projekta, državni sekretar v kabinetu premiera Goloba Danijel Levičar. Prav tako zdaj ni nobenih zagotovil, da referendum o projektu JEK 2 sploh bo.

Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!

Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.

Zdravniki se ne motijo

Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«

Zakaj je Trump navkljub nedoslednostim uspešen?

Dr. Matjaž Nahtigal je predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Preden je postal visokošolski profesor, je počel marsikaj. Delal je v različnih slovenskih vladah (1999–2005), med drugim je bil vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, direktor službe vlade za zakonodajo in generalni sekretar urada predsednika republike. Ukvarjal se je predvsem s področji ustavnega, evropskega in mednarodnega prava, doktoriral pa je na prestižni Harvard Law School.

Požar na ražnju

Besedila, ki jih Bojan Požar podpisuje na svoji spletni strani, se berejo kot šokantna poročila globoke države. So mešanica neuradnih, neformalnih in nepreverjenih trditev, s katerimi Požar na videz razkriva dejansko ozadje aktualnih dogodkov. A čeprav so ti njegovi zapisi na prvi pogled jasni, je končni učinek vedno isti: bralec zelo pogosto nazadnje v resnici ne razume, kaj naj bi se bilo zgodilo. Šele ko se na njegove zapise, ki dvignejo največ prahu, odzovejo prizadeti, druga stran, državne institucije, šele ko njegove trditve preverijo drugi novinarji, se po nekaj tednih trdega dela in tehtanja dejstev megla razblini – in navadno za njo ni nič. Požar namreč ne opravlja novinarskega dela, ampak najpogosteje, ne da bi preveril ali celo sam razumel, o čem ali za koga piše, objavlja informacije, ki mu jih dostavijo najrazličnejši prinašalci. Neredko je očitno, da so to lobisti, gospodarstveniki, še pogosteje pa politiki, ki imajo zelo jasne interese, namen objave pa najverjetneje ni razčiščevanje, ampak gre za manipulacijo.