Kdo še ljubi avtomobile?

Poleti 2024 so iz nemške avtomobilske industrije začeli prihajati vedno jasnejši signali, da je Volkswagen, ta ponos nemške industrije, v resnih težavah. A v težavah so skoraj vsi evropski avtomobilski velikani in še do včeraj šampioni ljudskih vozil, tudi italijanski Fiat in deloma francoski Renault. Le da je Volkswagnov položaj poseben, saj se zdijo pri njem nihanja v proizvodnji, zaslužku in ugledu še posebej skrb zbujajoča, to kaže tudi s sindikatom usklajeni dogovor o zaprtju treh tovarn, postopnem odpuščanju več kot 35 tisoč delavcev in omejitvah dodatkov k plačam, ki so bile do leta 2024 simbol zaposlitve v nemškem velikanu. Za vse te težave naj bi bila kriva evropska komisija, ki z nerazumljivimi omejitvami glede avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem menda ubija evropsko konkurenčnost. Je to res?

Prazne obljube

Tako rekoč ne mine dan, da medijske krajine ne bi krasile navdušene napovedi, kako bo umetna inteligenca za vselej spremenila svet. »Zgodili se bodo pomembni premiki. Poti nazaj ni več,« je v predzadnji Sobotni prilogi Dela napovedal Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordovi univerzi. »Superinteligenca trka na naša vrata. V nekaj letih se bo naše življenje radikalno izboljšalo,« je v Delovi rubriki Gostujoče pero zapisal Matjaž Gams, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. In dodal še nekaj optimističnih misli slovitega futurologa Raya Kurzweila, da bomo z umetno inteligenco »postali pametnejši, bolj vitalni, fizično privlačnejši, bolj duhoviti in bolj poduhovljeni«. A ker tovrstne napovedi dan za dnem odmevajo že dobri dve leti, vse od nenadnega vzpona slovitega klepetalnega robota ChatGPT, za zdaj pa se, roko na srce, za dobršen del ljudi ni spremenilo prav veliko, številni dvomljivci opozarjajo, da od umetne inteligence pričakujemo preveč. Svarijo, da se nadrealistične napovedi, kako bo umetna inteligenca čudežno avtomatizirala suhoparno delo in rešila vse najhujše težave, od zdravstvenih prek družbenih do okoljskih, uklanjajo (samo)promocijskim manifestom tehnoloških velikanov, ki z velikopoteznimi, a praznimi obljubami tentajo javnost in snubijo vlagatelje.

Orožje pod Slovenci

»Kako policija in ministrstvo ocenjujeta dejstvo, da imajo Slovenci vedno več orožja zaradi strahu za lastno varnost? Kaj je po oceni policije in ministrstva vzrok za vedno večji strah za lastno varnost?« To je del poslanskega vprašanja, ki ga je konec januarja postavil poslanec Andrej Kosi (SDS). V podtonu vprašanja zaznamo mnenje, da naj bi se stopnja varnosti v Sloveniji zmanjševala. »Vse več je takih, ki orožje kupijo, ker se bojijo za lastno varnost,« je dejal Kosi in dodal, da naj bi imelo pri nas »več kot 5300 ljudi v lasti več kot 6100 kosov varnostnega orožja«.

Morajo domnevne žrtve spolnega nasilja res deliti krivdo z domnevnim storilcem?

Nekdanji koprski škof dr. Jurij Bizjak je pred upokojitvijo v koprsko škofijo sprejel nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, obtoženega spolne in psihične zlorabe najmanj 20 redovnic v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, večinoma iz ljubljanske skupnosti Loyola. V intervjuju za Večerovo prilogo V nedeljo je upokojeni škof ugotavljal, da je to res naletelo na precejšnje neodobravanje javnosti, a da so za to poskrbeli predvsem mediji. Nato pa zadevo Rupnik pospremil še z besedami: »Mojzes piše tako: če se nekaj zgodi v mestu, potem pripeljite storilca pred mestna vrata in ju posujte s kamenjem – njega, ker jo je napadel, in njo, ker ni vpila.« Po njegovem gre za »vprašanje delitve krivde«. Pa to res drži?

Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi

Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo?

Šola proti kopalkam

Na enem izmed zidov Osnovne šole Kanal je bila poslikava, na kateri so bili upodobljeni fantje in dekleta, ki igrajo odbojko na mivki. Ustvarili so jo člani lokalne likovne skupine Svetloba Deskle, ki so hoteli počastiti dolgo zgodovino odbojke v kraju – odbojkarski klub Alpacem Kanal (do nedavnega Salonit Anhovo Kanal) deluje že več kot 70 let. A poslikave zdaj ni več, vodstvo šole se jo je odločilo prebarvati, saj naj bi bila predvsem dekleta, naslikana v kopalkah, neprimerna za šolski okoliš.

Kdaj bodo ljubljanski študentje dočakali nov študentski dom?

Gradnjo študentskih domov v prestolnici že dolgo napovedujejo. Ena izmed lokacij, kjer bi jih lahko gradili, da bi razbremenili že tako obremenjene študentske domove, je tista med Roško in Poljansko cesto. Nove prostore naj bi tam dobili študenti Akademije za likovno umetnost in dijaki Srednje oblikovne šole.

Omejitve hitrosti / Kdaj zdrava kmečka pamet ni dovolj

Najbolj obremenjeni deli avtocest bodo v prihodnjih letih razširjeni iz štiripasovnic v šestpasovnice, najprej bo razširjen odsek ceste med Domžalami in Zadobrovo na štajerski avtocesti, nato pa predvidoma še odsek med Kozarjami in Vrhniko na primorski avtocesti.

Kdo so nedotakljivi policijski šefi?

V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk?

Žrtve trgovine z ljudmi

Slovenski delodajalci že težko čakajo na prihod večje množice »pridnih«, »ustrežljivih«, »prilagodljivih« in »delovnih« Filipink in Filipincev. Od prvotne zamisli o okrepitvi toka filipinske delovne sile v Slovenijo je minilo več kot pet let. Sedanja vlada pa želi s sporazumom med državama predvsem zavarovati filipinske delavce in pridobiti tudi kader za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. A vprašanje je, ali bo dosegla katerega od dveh osnovnih zastavljenih ciljev. Ali pa bo glavnina zaposlovanja filipinskih delavcev – pa tudi recimo delavcev iz Bangladeša, Nepala, Indije in Šrilanke – še naprej potekala na sporne načine, ki mejijo na trgovino z ljudmi.

Preklete nedelje

Zimsko izpitno obdobje se je končalo. Marsikateremu ljubljanskemu študentu bo ostalo v neprijetnem spominu, pa ne le zaradi običajnega stresa, ki spremlja to obdobje. Sive lase sta jim delala tudi primanjkljaj čitalniških mest in čakanje v vrstah za pridobitev sedeža celo v tistih maloštevilnih prostorih, ki so jim na voljo.

Eno izmed podjetij poslovneža Von Horvatha gre v likvidacijo

»Po zaključku investicije bo Maribor imel nov hotel s 3 zvezdicami, v katerem bo 20 sob (40 ležišč).« Tako piše v predstavitvi Boutique wine hotela Vila Lent, ki bi moral do konca leta nastati v stavbi na Vojašniškem trgu 7 v Mariboru in za katerega je podjetje Magna QI v lasti Tadeja Von Horvatha leta 2023 dobilo odobreno subvencijo 1,06 milijona evrov. Dodelilo mu jo je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.

»V nekem trenutku mi je Zidar pokazal črno knjižico, kjer naj bi imel zapisane vse usluge, ki jih je SCT naredil, kot je rekel, ’slovenskim veljakom, politikom, strankam, cerkvi, gospodarstvenikom’«

Sibil Svilan (1958) je ob osamosvojitvi sodeloval pri gradnji finančnega sistema in njegovih prvih institucij, kot državni sekretar v vladi Janeza Drnovška je sopredsedoval skupini, ki je državo pripravljala na prevzem evra, nato je postal dolgoletni predsednik uprave SID banke, ki jo je vodil 15 let. Ta danes edina res državna banka je pod njim postala tako imenovana razvojna banka, katere vodilo naj ne bi bili dobički in pohlep, ampak dobrobit skupnosti, trajnostni razvoj ter napredek. S temi načeli SID banka ni le preživela finančne krize, ampak je tudi blažila njene posledice. Po krizi je država resda sanirala bančni sistem, a nove tuje banke so danes veliko manj zainteresirane za gospodarski razvoj. Kako torej naprej?