• STA

    23. 9. 2020  |  Družba

    Mladoletnico brez maske odstranili z avtobusa

    Na družbenih omrežjih so včeraj zaokrožile objave o mladoletnici, ki naj bi jo policisti na Vranskem obravnavali, ker na avtobusu ni nosila zaščitne maske, kasneje pa še vklenili v lisice. Na generalni policijski upravi so pojasnili, da sta morala policista uporabiti silo zaradi nesodelovanja potnice in njenega nesramnega vedenja. Več

  • Uredništvo

    23. 9. 2020  |  Družba

    »Ni potrjene raziskave, ki bi upravičevala takšen ukrep«

    "Moje osebno mnenje je, da je celotna Evropa v istem zosu. Tudi drugje so podobne omejitve z manjšimi odstopanji. Torej, če odštejemo bizarno zahtevo, da mora biti izvajalec 8 metrov od prvih poslušalcev, so ostali ukrepi precej primerljivi." Več

  • Danes je nov dan

    22. 9. 2020  |  Družba

    Korupcija-20

    V luči tega, da dosegamo nove Covid rekorde, in beremo o (pre)zasedenih bolnišnicah, je čas, da potegnemo črto pod vladnimi zdravstvenimi ukrepi.  Več

  • IK, STA

    22. 9. 2020  |  Družba

    Prosilci za azil: »Postojna je zapor, v katerem smo priprti proti svoji volji«

    Skupina prosilcev za azil, nameščena v Centru za tujce v Postojni, sporoča, da so tudi oni ljudje. "Smo električarji, vozniki taksijev, modni oblikovalci, delavci, prodajalci, maratonci. Smo odprti, sprejemajoči in miroljubni, a zahtevamo, da se nas obravnava pravično. Režim v Postojni in negotovost naše usode ubijata našega duha," so opozorili. Več

  • Uredništvo

    22. 9. 2020  |  Družba

    »Tudi sam nisem bil velik privrženec obveznega nošenja mask«

    "Odkrito povem, da tudi sam nisem bil velik privrženec obveznega nošenja mask, dokler ni prišlo do znanstvenih objav o tem, kako delujejo kakšni zaščitni ukrepi. Maske me v začetku niso najbolj prepričale, ker se je širilo med ljudmi zmotno mnenje, da te maska zaščiti pred okužbo s koronavirusi in to lahko daje občutek lažne varnosti. Seveda nas delno zaščiti, ampak zaščitnih mask ne nosimo toliko zaradi sebe kot zaradi drugih ljudi. Vse raziskave kažejo, da se zmanjša možnost prenosa virusa od tistih posameznikov, ki so že okuženi, nimajo pa še znakov okužbe. Z masko zaščitimo predvsem druge ljudi, in če drugi ljudje nosijo maske, bodo zaščitili nas. Ker ne širijo kužnih kapljic, ki padajo na najrazličnejše površine in ki jih potem poberemo z rokami, zanesemo v usta, nos, oči in se tako okužimo. Maska ima primarno funkcijo zadrževanja virusov, sploh zato, ker je precej ljudi, ki se okužijo, asimptomatskih ali tako blago bolnih, da sploh ne pomislijo, da so okuženi. Če vsi nosimo masko, svojih virusov ne razširjamo med druge. Seveda je nošenje maske zoprno, tudi meni je, ampak v tem trenutku česa boljšega ne vidim." Več

  • Uredništvo

    22. 9. 2020  |  Družba

    »Aktualna oblast si res veliko dovoli, kar pa ne pomeni, da je pogumna«

    "Aroganca oblasti pogosto paktira s samovoljo in arbitrarnostjo. Nedvomno si aktualna oblast res veliko dovoli. Kar pa ne pomeni, da gre pri tem tudi za zadevo poguma. Predrzna, brezsramna, samovoljna in arbitrarna dnevna antipolitika je zadeva patologije, ko proizvaja življenjske neznosnosti in pravne nevzdržnosti. Pogum in odločnost opazim drugje. Pri tistem delu splošne javnosti in pri tistem delu predstavnikov strok ter poklicev – mislim pa zlasti na zdravstvo, naravoslovje, pravo, vzgojo in izobraževanje ter novinarstvo – ki o aktualnem družbenem dogajanju in stanju, predvsem pa o primerih storjenih napak, manipulacijah, verjetnih lažeh, sistemskih nevarnostih in pasteh, izrabah in zlorabah oblasti ter javnih funkcij, protipravnostih, zavajanjih in pomanjkanju jasnih odgovorov na legitimna vprašanja javno govori in piše." Več

  • DK, STA

    22. 9. 2020  |  Družba

    Ukrepi močno povečali stiske bolnikov z demenco

    Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni (21. september) je slovenska stroka opozorila, da so se v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa stiske bolnikov z demenco močno povečale, negativno pa so vplivali tudi na duševno zdravje svojcev in drugih oseb, ki skrbijo za te bolnike. Več

  • Uredništvo

    21. 9. 2020  |  Družba

    »Politikom bi veljalo prepovedati naslanjati se na uspehe športnikov«

    "Politikom bi veljalo prepovedati naslanjati se na uspehe športnikov, s katerim sami nimajo ničesar. Ko je športu in mladini treba zagotoviti sredstva za normalno življenje, so tiho in gledajo v tla. Ko se s čestitkami nabirajo lajki, so pa vsi iz Kisovca in Komende." Več

  • Danes je nov dan

    21. 9. 2020  |  Družba

    En cvet še ne naredi pomladi

    Botanični vrt Univerze v Ljubljani se ta mesec v medijih pojavlja že drugič. Če je šlo najprej za zaskrbljujoče novice o ogrožanju zbirke sredozemskih rastlin zaradi rušenja rastlinjaka, v katerem so prezimovale, je bilo ta teden izpostavljeno sodelovanje v simpatični akciji v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Gre za ozelenitev nadstrešnic treh avtobusnih postaj. Po majski akciji Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle se tako MOL spet loteva čebelam, še bolj pa kameram prijaznega projekta. Več

  • DK, STA

    21. 9. 2020  |  Družba

    »Samorogi ne sodijo v pravljice, temveč v nočne more«

    Annabel Steadman naj bi za fantazijsko serijo Skandar and the Unicorn Thief podpisala doslej najvišji, kar sedemmestni založniški predujem za mladinski prvenec. O ceni odkupa dela so odločali na dražbi, rekordni znesek pa so ponudili pri Simon & Schuster. The Guardian navaja še, da so pri Sony Pictures že odkupili pravice za filmsko priredbo. Več

  • Uredništvo

    21. 9. 2020  |  Družba

    Mazzini: »Slovenci imamo visoko stopnjo paranoje in zarot«

    "Švicar ve, da mora vse sam, a obenem izjemno zaupa državi. Američan ve, da mora vse sam, a obenem prav nič ne zaupa državi. Totalitaren režim prepričuje ljudi, da ne morejo ničesar sami in naj mu povsem zaupajo. Slovenci sebi ne zaupamo (nemoč!) in obenem ne zaupamo državi. Skratka, ne zaupamo nikomur. Ni čudno, da imamo tako visoko stopnjo paranoje in zarot ter da nam je svet povsem nedoumljiv, saj niti zase v njem nismo odgovorni." Več

  • IK, STA

    20. 9. 2020  |  Družba

    Z akcijo ob Soči opozorili na onesnaženje pitne vode v Anhovem

    Gibanje Balkan River Defence je po uspešni junijski akciji Za naravo ob Savo včeraj pripravilo podobno akcijo ob reki Soči. Opozoriti so želeli na nesprejemljivost načrtovane gradnje hidroelektrarne na Učji, nekontrolirano kopanje proda, množični turizem, nelegalne izpuste sedimenta in predvsem nedavno onesnaženja pitne vode v Anhovem. Več

  • Uredništvo

    20. 9. 2020  |  Družba

    »Vsi bi radi dolgo živeli, nihče pa ne bi bil rad star«

    "Slovenija je na te izzive povsem nepripravljena. Hvalimo se s tem, da se življenjska doba podaljšuje, tudi na račun standarda naših stanovalcev, na račun medicine, ki je neizmerno napredovala, mimogrede, povprečna starost stanovalca našega doma je 83 let, ampak družba se obnaša na način, da bi vsi bi radi dolgo živeli, nihče pa ne bi bil rad star. Starost je stigmatizirana, kar je ob covidu-19 prišlo še bolj do izraza. To stigmo skušamo premostiti, da stanovalcem ponujamo drugačne vsebine, ampak jih je virus zdaj zaustavil. Ni več prireditev, po katerih je bil dom znan, včasih smo imeli po 60 prireditev letno, od glasbenih, dramskih in tako naprej, zdaj je bilo pet koncertov, prišli in igrali so pod oknom ali v parku, to pa je bilo tudi vse. Ni prostovoljcev, ki bi prihajali, ni prijateljskih skupin znotraj hiše, ni obiskov šol, vrtcev ..." Več

  • Uredništvo

    20. 9. 2020  |  Družba

    »Veste, kaj je meni smešno? Janša in Kurz, ki sta šla na hrib!«

    "Humor določa distanca do stvari. Vsi pravoverniki, ki menijo, da je resnica njihova, so sumljivi. Če si toliko samokritičen, da imaš lahko distanco, moraš imeti tudi smisel za humor, ki ga pravoverniki nikoli nimajo. Če se malce vrnem na prejšnje vprašanje. Veste, kaj je meni smešno in to kot človeku, ki živi v Latinski Ameriki? Janša in Kurz, ki sta šla na hrib! Harmonika na vrhu Triglava! Ali je res samo to hvalevredno, je to vse, s čimer se lahko ponašamo? Saj je še toliko bolj zanimivih, bolj kompleksnih, bolj intimnih stvari, ki premaknejo naše notranje vzgibe. Niso samo Triglav, zastava domovine, črn kruh, Blejsko jezero in harmonika. Do sem smo prišli, a verjamem, da so še kakšna druga vrata, ki odpirajo dušo. Partizani so imeli, recimo, Prešerna." Več

  • Uredništvo  |  foto: Botanični vrt Univerze v Ljubljani

    19. 9. 2020  |  Družba

    FOTO: V Ljubljani zasadili rastline na strehah avtobusnih postaj

    Ekipa Botaničnega vrta je v Ljubljani pričela z zasajanjem rastlin na strehe avtobusnih postaj v Ljubljani. Prva streha se nahaja na Aškerčevi ulici, v načrtu pa sta še dve ozelenitvi streh avtobusne postaje. Več

  • DK, STA

    19. 9. 2020  |  Družba

    Zgodovina robotov v Sloveniji

    V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so včeraj odprli razstavo Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike, na kateri v več sklopih predstavljajo zgodovino robotov v Sloveniji in v svetu, njihov razvoj in vlogo v industriji ter na drugih področjih. Razstavo, ki bo na ogled do 30. maja 2021, so pripravili ob dveh pomembnih obletnicah, povezanih z robotiko. Letos namreč mineva 100 let od prvega zapisa besede robot v drami R. U. R. (Rossumovi Univerzální Roboti) češkega avtorja Karla Čapka ter 40 let, odkar so v Sloveniji v proizvodnjo vključili prvega industrijskega robota. Več

  • DK, STA

    19. 9. 2020  |  Družba

    V novi Guinessovi knjigi rekordov 18 slovenskih

    Najnovejšo, že 67. izdajo Guinnessove knjige rekordov letos zaznamuje vodilo Odkrij svoj svet. Knjiga prinaša 18 slovenskih rekordov, od tega pet povsem novih, kot sta na primer prvi oče in sin, ki sta na isti tekmi v ragbiju igrala za reprezentanco, in najdaljši maraton v kvačkanju. Za aktualno izdajo knjige je bilo obdelanih 32.986 prijav z vsega sveta, kar je sicer dva ali tri tisoč manj kot minulo leto. Več

  • DK, STA

    19. 9. 2020  |  Družba

    Nogometna zveza prepovedala sponzorstvo trgovine s spolnimi pripomočki

    Nizozemski nogometni prvoligaš FC Emmen je dolgo iskal glavnega pokrovitelja in ga našel. Easy Toys je spletni ponudnik pripomočkov za posteljne užitke. Ime podjetja naj bi v zameno za bogato premijo krasilo drese na prsih nogometašev, a je to zdaj prepovedala nizozemska krovna nogometna organizacija, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več

  • Uredništvo

    19. 9. 2020  |  Družba

    Strokovno nepodkovane izjave lahko negativno vplivajo na laično javnost

    Spodaj podpisani zdravniki specializanti infektologije UKC Ljubljana, ki od marca neposredno zdravimo bolnike s COVID19, odgovarjamo na prispevek 'Zdravniki so spregovorili', kjer določeni člani stroke izpostavljajo pomisleke glede trenutne epidemije. Odgovor podajamo v luči kolegialnosti in z dobrimi nameni, da se čim učinkoviteje razčistijo nejasnosti in omejijo strokovno nepodkovane izjave, ki lahko predvsem negativno vplivajo na laično javnost. Več

  • Danes je nov dan

    19. 9. 2020  |  Družba

    Nad korono z delom od doma – če si ga lahko privoščiš

    London: več kot desetkrat gosteje poseljen od drugih regij in še do sredine aprila z najvišjo stopnjo Covid-19 smrti v Angliji. Danes obvladuje bolezen bolje kot številni drugi kraji z ostrejšimi ukrepi. Razlog za to morda tiči v (ne)aktivnosti Londončanov, ki še vedno upoštevajo pomladni lockdown in delajo od doma – ker lahko. Več

  • Uredništvo

    19. 9. 2020  |  Družba

    »Covid-19 ni navadna gripa«

    "Zakaj je maska pomembna, je razložil dr. Ihan. Ne gre za poseg v našo osebno svobodo, ampak, v tem trenutku, za najpomembnejši in najučinkovitejši način obrambe te svobode in javnega zdravja. Covid-19 ni navadna gripa. Tega ne trdim kot strokovnjak, ampak kot človek. Imam sodelavce, ki so zboleli in komaj preživeli. Imam sodelavce, ki so izgubili starše in druge sorodnike. Imam tudi prijatelje, ki so zaradi epidemije ostali brez služb in dohodkov. Vsi ti ljudje potrebujejo ne le našo odgovornost, ampak tudi naš razum, predvsem pa našo solidarnost. Virus bomo slej ko prej premagali, a če bomo v tem boju izgubili temeljne civilizacijske vrednote, nam ostane samo še kravji urin. Kot bi rekel dr. Werner, adiiijooo." Več

  • Uredništvo

    18. 9. 2020  |  Družba

    Protestniki bodo danes zahtevali odstop ministra Hojsa

    Organizatorji protivladnih protestov so prek spletnih družabnih omrežij sporočili, da se bodo danes ponovno zbrali ob 19. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Dodali so, da bodo shod že tradicionalno nadaljevali do Trga republike in ga zaključili z "obkolitvijo parlamenta", v katerem bo danes potekala interpelacija zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Slednji je v svojem mandatu enkrat že "nepreklicno" odstopil, a funkcijo notranjega ministra opravlja še danes.  Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Koga motijo padli kolesarji?

    Pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila fotografija razbite plošče na spomeniku padlim športnikom kolesarjem nasproti tržnice v Kosezah v Ljubljani. Spomenik, ki je posvečen vsem v NOB padlim kolesarjem, je bil odkrit leta 1952, na sedanje mesto pa postavljen leta 1978. V samostojni Sloveniji je bil že večkrat tarča vandalov, plošča z imeni kolesarjev partizanov je bila večkrat razbita. V zadnjih letih so spomenik nekajkrat polili z oljem ali ga drugače onesnažili. Člani krajevne borčevske organizacije so ga vsakič znova očistili, pogosto s svojimi sredstvi, vsak napad so tudi prijavili na policijsko postajo in na oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana, saj spomenik sodi v kulturno dediščino. Več

  • Vasja Jager

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Poštarski punt

    Se spomnite, kdaj ste komu nazadnje po pošti poslali voščilnico ali telegram – in kolikokrat ste se naslovnika raje spomnili s sporočilom na Facebooku ali s kratkim sporočilom? Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Zakaj tudi Koroška potrebuje parado

    Preteklo soboto, 12. septembra, je na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, potekala prva Parada ponosa. Lahko bi rekli, da je bila v Sloveniji sploh prva, ki je potekala v manjšem mestu. Udeležilo se je je približno 150 ljudi, to je za prvič in glede na okolje spodbudna številka. Podpornice in podporniki so prišli iz vse Slovenije, nekaj jih je bilo iz tujine, sporočilo pa je bilo jasno: parade ponosa niso več zgolj stvar velikih mest in prestolnic. V Mariboru so jo lani pripravili prvič, v Ljubljani pa bo prihodnjo soboto, 26. septembra (sicer v nekoliko okrnjeni različici glede na okoliščine zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa), potekala že dvajseta. Pri prireditvah, ki opozarjajo na enakopravnost in človekove pravice, je decentralizacija zelo pomembna, saj večja mesta praviloma veljajo za strpnejša, manjši kraji za konservativnejše. Mladi predstavniki populacije LGBT+ zato nemalokrat s podeželja »bežijo« v večja mesta, kot sta Ljubljana in Maribor. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Pomen brezplačnega cepljenja proti gripi

    Eno srečnejših letošnjih naključij v Sloveniji je bilo končanje epidemije sezonske gripe, še preden smo marca doživeli prvi val epidemije covid-19. »Imeli smo peklensko srečo, da smo bili med prvimi, ki so prestali letošnjo epidemijo gripe. Tako se nam danes ni treba pretirano ukvarjati z vprašanjem, ali ima bolnik, ki ga pripeljejo k nam, morda gripo,« je bila konec marca jasna predstojnica Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Prav sočasna epidemija gripe je bila eden ključnih razlogov, da so v sosednji Italiji (pre)pozno spoznali, da se je pri njih novi koronavirus razširil med najranljivejše prebivalstvo, v bolnišnice in domove za starejše. Več

  • Vasja Jager

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Kaos na pohodu

    Bralka Mladine je ena izmed številnih, ki imajo svoje starše nastanjene po domovih za ostarele. Svojo sedemdesetletno mater vidi poredko, vsekakor dosti manj, kakor bi si obe želeli. Zaradi drugega vala epidemije covid-19 so domovi znova pred zaprtjem za zunanji svet, obiski so omejeni na vsega pol ure druženja zunaj domskih prostorov na teden. Materi je vedno težje in močno pogreša svoje domače, zato je hči prosila vodstvo doma, ali bi jo lahko za nekaj časa vzela k sebi. »Tako bi se lahko družili in pogovarjali, jaz pa bi si že prilagodila obveznosti tako, da bi tisti čas skrbela zanjo. Nikamor ne bi hodili in izogibali bi se stikom, pred vrnitvijo pa bi ji plačala test na koronavirus, da bi jo lahko brez skrbi sprejeli nazaj v njen dom za starejše,« pripoveduje bralka. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    »Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«

    Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti. Več

  • Elita satanističnih pedofilov

    Čeprav se sodobne teorije zarote načelno bohotijo predvsem v robnih spletnih skupnostih, se v zadnjem času iz obskurnih kotičkov interneta čedalje pogosteje selijo tudi v resničnost: včasih kot teroristični napadi, ki so posledica radikalizacije peščice, ki goreče podleže kolektivnim fantazijam, pogosteje pa se v obliki protestov selijo na ulice. Konec prejšnjega meseca so bili tako po številnih mestih v Združenih državah, pa tudi v Evropi, denimo v Londonu in Berlinu, množični protesti vernikov v različne teorije zarote. V množici so prevladovali tisti, ki verjamejo v t. i. plandemijo, torej v to, da je pandemija koronavirusne bolezni pravzaprav zrežiran nateg vladajoče elite, družbo pa so jim delali tudi goreči nasprotniki cepljenja in tehnologije 5G, ki jo mnogi konspirologi po nelogičnem sklepanju povezujejo tudi s koronavirusom. Med protestniki je bilo tudi mnogo takšnih, ki se – sodeč po napisih na transparentih – borijo za otroke. Lahko bi sklepali, da gre pri prizadevanju slednjih za plemenit namen, a ker napise tipa »Rešimo otroke« krasi tudi črka Q, vemo, da gre pravzaprav za vernike v teorijo zarote QAnon. Gre za popolnoma neutemeljeno, skrajno desničarsko in antisemitsko teorijo, ki med drugim pravi, da ameriški predsednik Donald Trump bije skrivno vojno proti liberalni eliti satanističnih in ljudožerskih pedofilov. Ta naj bi iz zlorabljenih otrok črpala skrivnostno snov adrenokrom, s katero se zlobni hollywoodski in politični elitneži ne le omamljajo, temveč si podaljšujejo življenje in ohranjajo mladostni videz. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Poletni oddih

    Šestindvajsetega marca smo zabeležili dnevni rekord po številu potrjenih okužb v prvem valu epidemije. S testom je bilo takrat potrjenih 61 okužb. Prejšnji teden je bilo to dnevno število prvič preseženo in v zadnjih dneh se število dnevno odkritih okužb redno giblje blizu stotice. Več