Janko Lorenci
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Kolumna
V 13. stoletju je bila Francija barbarska dežela. Na veliko se je preklinjalo, zmerjalo, pretepalo, ubijalo, pljuvalo, se iztrebljalo po mračnejših kotih imenitnih dvoran. Potem se je kralju rodil bledičen deček, postopoma zrasel in po očetovi smrti, h kateri je nekaj morebiti prispeval, postal kralj. Bil je strašen in hudoben, a uvedel je odlične manire. K temu je spadala tudi prepoved glasnega sproščanja napenjanja. Ljudje so trpeli, a v strahu ubogali. Potem je na nekem visokem sprejemu rdečeličen stražar v trenutku popolne tišine glasno prdnil. Vsi, tudi strašni kralj, so se zazrli vanj. Stražnik, vedoč, da mu gre za življenje, je zinil: saj je zdravo. Izbruhnila je revolucija, kralja so strmoglavili, obglavili in postavili na njegovo mesto stražarja. Ljudje so se odprli in postali srečni. Taka je moč besede, podkrepljene s primernim dejanjem.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Kolumna
Hrvaška že ima Mercator, zdaj hoče še teran. »Lastništvo« terana je v primerjavi s prevzemom živilsko-trgovske verige kapljica v morje. Ampak teran zagrizeno branimo, pridelavo in prodajo hrane pa lahkotno prepuščamo problematičnemu sosedu, čeprav bi lahko oblast to norost gladko ustavila.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Kolumna
Fotografije in karikature Frau Merkel, ki jih objavljajo po Evropi, postajajo grše in grše. Nemčija zbuja vedno več jeze in strahov.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Kolumna
Mramor, človek z videzom vestnega uradnika, si je že ob vstopu v vlado pridobil poseben položaj, predvsem avtonomijo pri določanju ekonomske politike. Postal je drugi, v marsičem pa najvplivnejši mož vlade, pred premierom. Njegova moč ostaja nezmanjšana, čeprav si je po malem v laseh s premierovo stranko, a ne – kako tipično – zaradi velikih ekonomskih in političnih, ampak zaradi kadrovskih vprašanj. Ah, sladki položaji. A za Cerarja ostaja nepogrešljiv.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Kolumna
Nekoliko gnusno je bilo minuli teden v Odmevih gledati, kako je trojka Zver, Fajonova in Gobčeva udrihala po Sirizi in, v oklepajih, po Združeni levici. Tudi če bi se Siriza, niti najmanj kriva za grško razsulo, pogajala idealno, delno ustregla upnikom in se lotila nekaterih notranjih sprememb, bi jo vladajoča evrodruščina hotela spraviti na kolena, ker je pač nalezljiva alternativa obstoječemu evroredu. Take je treba uničiti, iztrebiti, pohoditi. To je z narejeno, strupeno prijaznostjo žgolela tudi naša omenjena trojka. No, vsi odmevi in Odmevi niso taki.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Kolumna
Slovenijo so v zadnjih petih mandatih na položaju premiera v glavnem vodili populisti: Janša (dvakrat), Pahor, Bratuškova in Cerar. Še najmanj populizma je pokazala Bratuškova.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Kolumna
Prihajajo pričakovane posledice odločbe ustavnega sodišča v zadevi Patria. Janša je zagnal ofenzivo, s katero hoče dokazati, da je žrtev političnega sodnega procesa in da je oblast nelegitimna. Gre za eno mnogih že videnih kampanj prepričevanja in strahovanja, ki puščajo za sabo zmedo in nekaj strahu. Mož s svojo hujskaško in pretepaško, pobalinsko, a nevarno SDS ostaja destabilizator družbe, in dokler ne bo zginil s prizorišča, bo demokracija v tej državi ogrožena, politična scena pa spačena. Vendar se zdi, da se v kolikor toliko normalnih razmerah na politični vrh ne more več prikopati, predvsem zato, ker ima omejeno volilno podporo, pa tudi zato, ker je še naprej v različnih sodnih postopkih, ki ga bodo še bolj razgalili. Čakamo na primer, kdaj bo tožilec vložil tožbo za odvzem nepojasnjenega premoženja, ki ga je pri Janši ugotovila finančna preiskava.
-
19. 6. 2015 | Mladina 25 | Kolumna
Resno se širijo glasovi, da Cerar intenzivno razmišlja, kako naj si pomaga iz težavnega položaja. Razmišlja radikalno in nekako takole.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Kolumna
Delo je nazadujoč, a še vedno pomemben časopis. FMR-jev nakup časopisa se zdi dobra novica. Novi lastnik bo gotovo boljši od Laškega, je stabilen, nizko zadolžen, perspektiven, Dela mu ni treba izčrpavati. Verjetno gleda na nakup najprej skozi ekonomska očala – izgub vsekakor ne bo hotel, visoke donosnosti pa tudi ne more pričakovati, toliko realističen najbrž je.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Kolumna
Pred časom sem napisal, da smo v boljšem položaju kot Grčija: ekonomsko nam gre znatno bolje, naša politika pa ni tako gnila kot grška pred Sirizo. Dr. Dragoš je v repliki zapisal, da se glede obojega motim in da gremo trendno v grško smer. Danes sem še bolj prepričan, da je slovensko gospodarstvo boljše od grškega, se pa strinjam z njegovo trditvijo o gnilosti obeh politik, grške in naše.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Kolumna
Nevarnost, da bi Slovenska matica zaradi pomanjkanja denarja umrla, je sramota, so prejšnji teden zapisali pisatelji. Njihov protest je upravičen. Toda trda prede vsej kulturi in številnim ljudem v njej.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Kolumna
Nedavno sem gledal Tarčo na nacionalni TV in postalo mi je slabo. O sodbi ustavnega sodišča o Patrii je razpravljal tudi Peter Jančič, novinar Dela, pred časom njegov odgovorni urednik. Časopisu je bil vsiljen kot Janšev in Slivnikov politični nastavljenec, ki je zvesto opravljal svoje poslanstvo; pod njim sem doživel prvo trdo cenzuro (Jančič ni hotel objaviti mojega članka o nečastni vlogi slovenske politike v zvezi s koroškimi Slovenci in avstrijsko državno pogodbo; ta tematika je zdaj znova živa). Zato sem se predčasno upokojil.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Kolumna
Kot smo slišali tudi minuli teden, natrpan z različnimi zborovanji, govorniki na levih slovesnostih začenjajo nagovore z dragi državljani, na desnih pa z dragi Slovenci. To ni nič novega. Levica se slovenstvu iz nekakšne politične korektnosti do državljanov Neslovencev in nasploh ravnodušnosti do patriotizma in slovenstva izogiba, se ga skoraj sramuje, čeprav vse okoli nas diši in smrdi po Sloveniji. Drugače desnica; slovenstvo ima nenehno na jeziku, vendar ga pogosto (prvak je SDS) grdo zlorablja. Če bi bilo po Janševo, bi že imeli dodatne tri, štiri državljanske vojne.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Kolumna
Sodba ustavnega sodišča (US) o Patrii bo še nekaj časa visela nad Slovenijo. Odločitev je nekakšen kompromis – toda nekateri kompromisi so gnili. US Janše ni oprostilo, ampak je vrnilo zadevo v ponovno sojenje. Vendar tako, da je bolj ali manj zacementiralo nadaljnji pravni razplet.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Kolumna
Uradno živimo v geološki dobi, ki se ji reče holocen. Začel se je pred dobrimi deset tisoč leti in velja za stabilno, življenju naklonjeno obdobje. Zdaj geologi, biologi, filozofi ... živo razpravljajo, ali naj holocen opustijo in dobo, v kateri živimo, poimenujejo antropocen – čas človeka. Izraz bi pomenil, da je človek v marsičem postal odločilen biogeološki dejavnik. Gre za značilen človekov napuh ali realno presojo položaja?
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Pamflet
Svojeglavi češki predsednik Zeman bo ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne šel v Moskvo, Pahor seveda ne. S priznanjem Palestine čakamo v nedogled. Po Grčiji udrihamo, čeprav bi se morali z njo solidarizirati proti »nemški« EU. Zvesto in v svojo škodo tolčemo tudi po Rusiji.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Kolumna
Položaj je bizaren: tako rekoč vsi se strinjajo, da je vlada zanič, hkrati pa pravijo, da predčasnih volitev nikar. Da vlada torej ne sme pasti. To ne gre prav skupaj.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Kolumna
Tam nekje daleč od belega dne možje z velikimi pooblastili, predstavniki ZDA in EU, kupčkajo s Ttipom, pogajanji o čezatlantski trgovini. To je osupljiva demonstracija hlinjenja in sprevrženosti vrhov evropolitike, zlasti komisije. Človek se lahko samo čudi, kako makiavelistična je.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Kolumna
Nedavno so me vprašali, ali bi vodil pogovor o čezatlantski trgovini. Rekel sem, da odgovorim naslednji dan, odložil telefon in se že sramoval. Sram me je postalo, ker sem se obotavljal s pritrdilnim odgovorom. Obotavljal sem se zato, ker pogovor organizira Forum 21, se pravi Milan Kučan, človek iz Murgel, ki tiči za vsem slabim v Sloveniji.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Kolumna
Po vladi se je zaradi njenih zaslužkarskih članov tako usulo tudi zato, ker je njen prvi mož, prav tako zaslužkar, v predvolilni kampanji zganjal preobilje moralnosti in etičnosti. In si tako nastavil past: visoka moralnost ne dopušča grehov, spodrsljajev in odtenkov, politični nagovor pa je manj purističen. Če je Cerar še mutil z davki, bo zanj hudo.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kolumna
Grška drama se je trenutno unesla v kratek premor. Nemci in druščina zmage Sirize kljub zastraševanju niso mogli preprečiti, potem pa so se pričakovano spravili nanjo z vsemi topovi. Cipras in Varufakis morata popuščati, a nič še ni dokončno odločeno. A tudi če bo Siriza v igri z EU v glavnem poražena, se lahko še vedno loti kidanja gnoja navznoter in si tako morda zagotovi politično preživetje.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Kolumna
Letošnja Fabula je posvečena literaturi in laži. Čeprav v spremnem programskem zvežčiču pravijo, da lažnega ne jemljejo kot antipod resnici, ampak kot fantazijo, iluzijo, privid, ostaja vprašanje, ali sta laž in lažno v literaturi, ki je fikcija, sploh mogoča. Fikcije seveda nočemo ponižati v laž, vendar pa je nekaj izmišljenega, fiktivnega, nasanjanega, skonstruiranega, ne pa nekaj, kar je trdna resnica ali merljiva realnost. Torej bi jo lahko deloma uvrstili med laži in njene številne sorodnike.
-
Najprej ga vidimo v kratkem klepetu z voditeljem Dnevnika, ko napove, kaj bo v njegovi oddaji. Klepet ustvari ozračje sproščenosti in tovariškega duha nacionalne TV. Potem ga dobri dve uri kasneje zagledamo v Odmevih kot enega od treh voditeljev te visoko rangirane točke informativnega programa. Deluje prepričano vase, na trenutke samovšečno, strogo, kot da bo vsak hip koga nadrl. Goste rad opomni, da niso odgovorili na njegova vprašanja. Pogosto nas zaposli s tem, da poudarjeno počasi poteguje manšete bele srajce iz obeh rokavov suknjiča, da ustvari suspenz, dramatiko in barvni kontrast s temno obleko (ali pa nosi premajhne srajce). Če ima pred sabo dva sogovornika različnih mnenj, vsakemu postavlja vprašanja kot hudičev odvetnik. Med prehodom enega dela oddaje v drugega redno spusti v kamero nekakšen obešenjaško-zarotniški nasmešek. Je visok in plečat in ima grmeč glas. Kolikor mu dopuščajo znanje in podlage, ki jih pripravijo nevidni asistenti, zna kar dobro vrtati v goste. Včasih je pravičniški in moralizatorski.
-
To so hudi dnevi za guvernerja Jazbeca. A si jih zasluži, saj vse kaže, da je Slovence pomagal olajšati za krepko milijardo odvečnih evrov za bančno dokapitalizacijo. To je nora vsota.
-
V pravosodju načeloma velja, da tožilec v dvomu obtoži, sodnik pa oprosti. In tako se naši tožilci spet spravljajo nad novinarje, ki naj bi bili objavili podatke, razglašene za tajnost. Nanje in na sodstvo nasploh se je zato vsul plaz obtožb. Toda tožilci so dolžni sprožiti postopek – razen če bi se pregonu odrekli, češ da gre za stvar majhnega pomena. Še laže bi obtoženega novinarja oprostilo sodišče.
-
Burja okoli kazenskega pregona novinarjev, ki naj bi bili objavili nekakšne uradne tajnosti, znova postavlja v ospredje obstoj slovenskega desnega ekstremizma in njegovih povezav s politiko. Novinar Valenčič je ostro opozoril na bolno nesorazmerje – ekstremisti in njihove povezave s SDS se puščajo pri miru in tolerirajo, novinarje, ki to razkrivajo, pa preganjajo.
-
Brez Nemčije, kakršna je zadnji ducat let, ne bi bilo toliko revnih Evropejcev, a tudi ne Sirize in podobnih strank. Nekoč je bila dojemana kot der sanfte Riese – blagi velikan, zdaj velja zlasti na jugu EU za brezobzirnega egoista, ki uničuje celotne države in trpinči njihova ljudstva.
-
Premier Cerar je obsojenca Janšo povabil na zasedanje sveta za nacionalno varnost, pred tem pa mu je pomagal, da je postal član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami. Ob tem, da SDS paradira s svojo paravojsko, Cerar molči. Zdi se, kot da Janšo zavestno vleče nazaj v ospredje politične scene, ustvarja klimo za odločitev ustavnega sodišča in diskreditira vrhovno sodišče in sodstvo nasploh. Pri tem je SDS stranka, ki bi jo bilo treba politično izolirati – ima povezave z ekstremističnimi skupinami, postavlja na noge svoje uniformirance, briše zvezde z zgodovinskih fotografij osamosvajanja, vabi k nam trojko, ponareja dokumente …
-
Primer Charlie Hebdo je posebej mučen tudi zato, ker zbuja toliko dilem in vprašanj. Za začetek: ali gre tednik, neusmiljeno satiričen in provokatorski do vsega, včasih predaleč? Najbrž res, a enako res je: ko si pri takih rečeh enkrat začneš postavljati samoomejitve, jih boš stopnjeval ali pa to dovolil drugim. Ostra satira je breme, ki ga mora načelo svobode govora in mišljenja zdržati.
-
Konec meseca bodo v Grčiji predčasne volitve. Zmaga se obeta Sirizi, v EU je zato preplah. Grčija je že nekaj let protektorat. Zdrávila, se pravi uničevala jo je trojka z drastičnim varčevanjem. BDP in zaposlenost sta se dramatično zmanjšala, javne službe so v razkroju, revščina množična. Klientelizem in socialna dezintegracija se nadaljujeta, bogati ostajajo bogati.
