Ne sme biti skrivnost, kako ministri odločajo v Bruslju

Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly ugotavlja, da je eden od razlogov za to, da je Bruselj kriv za težave Evrope tudi netransparentni način dela sveta EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice. Zaradi tega od njega zahteva, da mora svoj način dela spremeniti tako, da bodo državljani vedeli, kaj v njihovem imenu počnejo ministri njihovih držav članic. Zdaj so namreč prepričani, da odločitve, ki jih v Bruslju dejansko sprejemajo člani vlad držav članic, sprejemajo evropski birokrati.

Biti ženska je boj

V Kinodvoru bo 23. maja ob 20.30 premiera filma Fantastična ženska čilskega režiserja Sebastiána Lelia, ki je osvojil oskarja za najboljši tujejezični film in srebrnega medveda za najboljši scenarij na filmskem festivalu v Berlinu. Gre za zgodbo o ženski, ki se mora boriti za pravico, da je lahko tisto, kar je. 

Maduro ostaja na čelu Venezuele

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko večino zmagal dosedanji predsednik Nicolas Maduro. Po podatkih volilne komisije je prejel 68 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Henri Falcon pa je dobil 21 odstotkov podpore. Zaradi očitkov o nepravilnostih se že pojavljajo pozivi k novim volitvam.

Radio Mladina: Kako Viktor Orbán financira politično kampanjo Janeza Janše

Pogovor z novinarjem Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Madžarski dolžnik, ki si ga lahko preberete v novi številki Mladine >> 

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/445284891&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

EIN FOLK, EIN ZIHR, EIN SDS

V izjemnem predvolilnem oglasu za stranko SDS so ustvarjalci uporabili doslej še neopažene sodobne prijeme: mladi govorijo v svojem jeziku, neobremenjenem s preteklostjo. Wunderbar!

REJVikend

Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Channel Zeru bodo sezono Bojler sklenili z gostovanjem Jossy Mitsu, ene najbolj vročih DJ-k londonskega klubskega podzemlja ta hip, v K4 pa bo nastopil legendarni turški DJ Onur Özer, ki na svojih nastopih prepleta novo in staro, electro in techno, acid in house. V Gala halo prihaja nizozemski drum'n'bass DJ in producent Fre4knc, ki se je kot DJ uveljavil na dogodkih kot so Noisia Invites, Outlook Festival, Blackout Night(s), v Cvetličarno pa britanski duo Space DJz in švedski DJ Hertz.

Kako kopira SDS

Poiščite razlike ... 

Tudi politikom je lahko v gospodarstvu mehko postlano

Nekdanji nemški zunanji in gospodarski minister ter podkancler Sigmar Gabriel je bil imenovan za direktorja v družbi Siemens Alstom. Gabriel obljublja, da bo dosledno spoštoval nov zakon, po katerem se nekdanji člani vlade ne smejo zaposliti v zasebnih podjetjih vsaj eno leto po koncu mandata.

To je naslovnica jutrišnje Mladine

Več si lahko preberete jutri v novi številki Mladine >> #Mladina20 

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Tokrat priporočamo retrospektivno razstavo oblikovalke Ljubice Čehovin-Sune, ki bo na ogled v Galeriji Kresija in Plečnikovi hiši, premiero Verdijeve opere Macbeth v režiji Jerneja Lorencija, 23. mednarodni festival Jazz Cerkno, na katerem se bo zvrstilo deset koncertov domačih in tujih zasedb, gledališko-glasbeno parodijo Improvizija, premiero muzikala Titanik, ki je nastal po knjižni predlogi Petra Stona ter na glasbo in libreto priznanega skladatelja Mauryja Yestona ter razstavo grafik Marca Chagalla.

Lahko politični sistem res ogrozi le huda gospodarska kriza?

Mnogi Nemci se ne spomnijo radi na propad Weimarske republike v začetku 30. let prejšnjega stoletja in vzpon nacizma. Ti dogodki bi morali biti zgodovinsko opozorilo tudi v drugih državah, kjer je demokracija vse bolj pod pritiskom in se vse bolj krepi avtoritarizem, na strani Project Syndicate opozarja profesor Harold James. Gospodarski šoki, kot so inflacijska spirala, depresije in bančne krize, so povsod in vedno izziv za vlade. Zaradi gospodarske negotovosti in stisk so ljudje prepričani, da mora biti vsaka druga vlada boljša od obstoječe. To ni očiten nauk le iz časov Weimarske republike, takšni so tudi zaključki številnih raziskav o gospodarski logiki demokracije.

Zvezda in Odeon v novi preobleki

V razstavnem prostoru Ravnikar Gallery Space v Ljubljani bodo danes, 16. maja ob 19.00 odprli prodajno razstavo Rona Preinfalka z naslovom Ljubezenska zgodba, za katero je likovno preoblikoval ročno izvezene gobeline slovenske umetnice Petre Varl, na katerih bivata prebivalca mesta, junaka Zvezda in Odeon. Lika je Varlova prvič predstavila skupaj z Majo Gspan leta 1995 na mestnem koledarju v parku Zvezda (projekt Ljubljančani v okviru Urbanarie), kjer sta prilagajala svoje razpoloženje letnemu času in mesecu dogajanja. ter posegla v življenje samega mesta in se dotaknila gledalcev, naključnih mimoidočih.

Od klasike do sodobne glasbe

Na različnih prizoriščih v Novem mestu bo med 21. in 26. majem potekal 4. festival klasične in sodobne glasbe Sem glasba, sem mesto (SGSM), ki bo tudi letos ponudil pester glasbeni program - od klasičnih zvokov minulih stoletij - do sodobnih stvaritev. Posebnost festivala je mednarodno pevsko tekmovanje za mlade pevce in pevke do 32 let, ki bo tokrat doživelo drugo ponovitev.

SD in straniščna poezija

Več v aktualni Mladini in vaši najljubši satirični rubriki Mladinamit >> 

Zapuščena in zaničevana

Pirandello je roman napisal na prelomu 19. v 20. stoletje in opisal kruto usodo mlade ženske, ki sta jo njena družina in bližnja okolica obsodili prešuštva in jo izključili iz svoje sredine. Predelave romana v gledališko predstavo so se lotile študentke, članice gledališke skupine Oddelka za romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani skupaj s svojo mentorico Silvio Viviani, italijansko igralko, ki je lanskega septembra skupaj z njimi ustanovila to gledališko skupino. Skupino so poimenovale Maschere nude / Gole maske, kot je tudi Pirandello poimenoval zbirko svojih dram. Pet študentk italijanščine - Lea Anclin, Lucija Bičič, Nataša Cvijanović, Nika Mrak in Nuša Sobočan, kupaj s pianistko Pio Skušek in Silvio Viviani, režiserko in dramaturginjo, je pripravilo presunljivo predstavo v italijanskem jeziku. Videli smo jo na odru Mini teatra v Ljubljani na praznični dan 9.maja 2018, in ne bomo je tako kmalu pozabili.

Kuhanje kave kot časovna enota

Udeleženci Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti na Zavodu SCCA-Ljubljana bodo svoje dvoletno izobraževanje zaključili z razstavo Nekaj minut kasneje, ki jo bodo odprli 15. maja ob 20.00 v ljubljanski Galeriji Škuc. Skupina šestih kuratorjev (Urška Aplinc, Maja Burja, Anja Guid, Ajda Ana Kocutar, Iza Pevec, Adrijan Praznik) se je pod mentorskim vodstvom kuratorke Alenke Gregorič in umetnika Mirana Moharja pri snovanju eksperimentalne razstave odločila, da se osredotoči na eno samo umetniško delo Voranca Kumarja, ga razstavi večkrat in tako izpostavi njegove različne vidike. 

Razkol na inšpektoratu za delo

Osrednjo državno institucijo, ki bi morala nadzirati spoštovanje zakonsko zagotovljenih delavskih pravic, pretresa konflikt med vodstvom in delom zaposlenih. Napetosti so prejšnji teden dosegle nov vrh z odločitvijo glavne inšpektorice Nataše Trček o vročitvi opomina pred odpovedjo delovnega razmerja sindikalistu Boštjanu Račiču. Ta že nekaj let velja za njenega najbolj glasnega kritika. 

Posebna predvolilna edicija Mladine

Izšla je posebna izdaja Mladina Alternative: Volitve 2018. Pred prihajajočimi volitvami v državni zbor je razmišljajo kar 19 odličnih piscev: kritičarka in antropologinja Svetlana Slapšak, ekonomist Jože Mencinger, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, filozof Samo Tomšič, pisateljica in pesnica Katja Perat, sociolog Rudi Rizman, antropologinja Irena Šumi, zgodovinar Božo Repe, pravnik in publicist Dino Bauk, zdravnik Marko Pokorn, gledališka režiserka Ivana Djilas, ekonomist Tej Gonza in glasbenik ter kolumnist N'toko. Naslovnico je zakrivil nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič.

Verodostojnosti si mediji ne morejo kupiti

Boj za vpliv na javno mnenje je v času svetovnega spleta postal manj pregleden. Do iznajdbe spleta so imeli mediji na tem področju nesporno v rokah skoraj vse niti. Zdaj prihajajo na trg novi ponudniki, med njimi so tudi tisti, ki menijo, da so jih klasični mediji slabo obravnavali. Nove tehnologije jim omogočajo, da lahko sami hitro in učinkovito pa tudi z relativno nizkimi stroški širijo svoje sporočila, v Neue Zürcher Zeitung piše Rainer Stadler.

Politična kariera kontroverznega ameriškega predsednika

Na rednem sporedu kinematografov bo od 17. maja dalje na ogled drama LBJ v režiji Roba Reinerja, v kateri spremljamo kontroverznega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona ter njegove izjemne pogajalske spretnosti kot tudi osebne negotovosti. Po režiserjevih besedah je bil LBJ poleg Roosevelta verjetno najuspešnejši domači zakonodajni predsednik vseh časov; če ne bi bilo zadeve z Vietnamom, bi se v zgodovino zagotovo vpisal kot eden največjih ameriških predsednikov sploh. Film osvetljuje njegovo politično kariero v zgodnjih šestdesetih ter njegove pogosto spregledane dosežke, predvsem zgodovinski zakon o državljanskih pravicah.

Nevarnosti nove tehnologije znotraj kapitalizma

Četrta industrijska revolucija je pred vrati, zato bo jutri v Kiparni (Zvezdarska 2, Ljubljana) na to temo potekala okrogla miza. Na slednji bodo sodelujoči skušali odgovoriti na vprašanja, kot so, kakšne so nevarnosti nove tehnologije znotraj kapitalizma in kje so alternative. Z gosti se bodo pogovarjali o potencialu socialne države, o univerzalnemu temeljnemu dohodku, o socializmu ter popolnoma avtomatiziranem luksurioznem komunizmu in o možnosti demokratizacije gospodarstva.

Gostovanje Pedagoške fakultete na Kitajskem

Med 18. in 30. majem se bo v Galeriji  "1895 Nantong Cultural and Creative Industry Park" (razstavni prostor št. 1) z dvema razstavama predstavila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Na prvi razstavi bodo na ogled dela študentk in študentov Oddelka za likovno pedagogiko, na drugi pa se bo predstavil redni prof. Črtomir Frelih.

Vili Kovačič na referendumu ponovno poražen

Večina volivcev, ki so na ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,48 odstotka, proti pa 45,52 odstotka volivcev. Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh, od torka do četrtka, udeležilo 12.633 volivcev oziroma 0,74 odstotka vseh upravičencev.