• Maja Novak

    Maja Novak

    30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Ihta

    Zajebi pedra!

    Včasih, dragi bralec, me zares zagrabi, da bi s prižgano baterijsko svetilko sredi belega dne stekla iz svojega soda iskat poštenega človeka. Ali vsaj neškodljivega. Pa nikar ne misli, da med nami ni dobrih ljudi! O, so, kot drobne sive miške se neslišno tihotapijo med nami in njihove skromne ročice delajo neopazne čudeže, ne da bi v zameno pričakovali besedo zahvale – a kaj, ko se včasih zazdi, da je ves sistem ustvarjen tako, da bi do besede prišli zlasti grdi, umazani in zli. Za to imajo na voljo vsaj tri institute. Prvi so seveda mediji in spletni forumi. Drugi je referendum. In tretji ustavno sodišče.

  • Mehka moč

    Agenda gospodarske rasti ostaja v Sloveniji osrednji politično-ekonomski problem. Pomeni temelj političnih spopadov namesto možnosti za razvojni preboj države. Vlada si z njo kupuje prostor za fiskalno konsolidacijo, sindikati zahtevajo konec varčevanja pri plačah, delodajalci nižje davke in nove reforme. Za desno opozicijo je rast iluzija, ker država pada na vseh lestvicah uspešnosti. Ekonomskim zablodam in politični histeriji tudi v tem primeru ni videti konca.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Kolumna

    Zadnji žep?

    Sedanje begunsko dogajanje je še prav idilično v primerjavi s položajem, ki nas utegne doleteti. Nemčija že omejuje priseljevanje in prej ali slej se bo zelo zaprla. Sledila ji bo Avstrija in takrat bo – če ne bomo storili nič - postalo res kritično. Begunci bodo še prihajali, balkanske države si jih bodo še podajale vse do Slovenije, tu pa se bo reka ljudi ustavila in začela naraščati. V nekaj tednih se lahko nakopiči sto, dvesto tisoč beguncev. Že zdaj jih vstopa več kot izstopa.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Kadrovske rabote v zavetju beguncev

    Vlada Mira Cerarja, mlajšega vse bolj spominja na kljuse, ki poskoči samo takrat, ko mu prileti od nekod batina. V begunskem valu je bila tedne osrednja nevralgična točka vasica Rigonci, ki je v totalnosti spremenila svojo fizionomijo, saj je število prebežnikov deset krat preseglo število domačinov. Dimenzija - kot če bi Maribor naenkrat gostil za milijon beguncev! Skratka, vlada je tu pokazala popolno neobzirnost do malega kraja. V glavnem mestu se je pred mesecem odvila množična manifestacija v podporo beguncem, po mestnih ulicah najdete grafite – refugees welcome!, samo beguncev ne boste opazili. Človekoljubje je tod salonsko, všečni govor, ki se v realnosti ne udejanja. Še več, pred časom so se mediji čudili nad jezo v kraju Zavrč, kjer so množico napotili na nogometni stadion, naslednji dan pa smo gledali prizore besnega lokalnega župana, ki je zrl na zdelano zelenico. Mož je deloval kot negativec, malo da ne kot ksenofob, medtem ko je Ljubljana odprta do tujcev, le da razen turistov v mesto ne sprejme nobene begunskih skupin. Na delu je perverzna logika mestnih kozmopolitov, ki se radi zgražajo nad spontanim odzivom nejevolje podeželanov zaradi begunskega vala, hkrati pa njim ne pade na misel, da bi odprtost pokazali s konkretnimi zgledi gostoljubja v lastnem mestu.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Dva leva

    Pričevalci

    Večina bralk in bralcev verjetno zgoraj citirano ljudsko poezijo pozna. Zbirati pa so jo sistematično začeli na portalu Zlovenija. Gre sicer za najbolj odurno in pritlehno pisunstvo, a ga je vredno, pravzaprav nujno, pogledati. Ne zgolj za to, da bi se zgražali, moralizirali, ampak ker iz citiranih modrovanj na FB profilih sledi, da ni več nobenih samoomejitev, celo prikrivanja identitete ne. Ljudje, kot vi in vaši sosedje, znanci, sodelavci. Pač sleherniki, nič posebni, v ničemer, razen v stališčih, izstopajoči. Eden je na selfiju s svojo mamo, drugi na svojem konju, tretji na motorju, četrti na jahti, kakšen s sinkom ali hčerko v naročju, gospa objema svojo frajtonarico, spet druga pozira ob plastičnem dinozavru … Raznoliko, kot je raznolik facebook. A vsi imajo eno skupno lastnost. Bruhajo sovraštvo. In ogenj. Tega skoraj dobesedno. Kajti ob množici idej kaj in kako z begunci, se večina izteče v inačici predloga kako begunce zakuriti in požgati. Zares šokantno pa je, kako ni nobene potrebe po prikrivanju identitete. Sam sem sicer pri navajanju uporabil zgolj začetnico imena, ker obstaja teoretična možnost, da je bila komu ukradena identiteta in bi bil z navajanjem polnega imena prizadet. A ta verjetnost je res majhna. Skoraj nična.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Boste streljali?

    Srce vsakega o demokraciji in človekovih pravicah prepričanega državljana je moralo v sredo poskočiti od veselja, ko je Radio Študent sporočil, da jim je uspelo zbrati več kot 2500 podpisov. Z njimi so preprečili uveljavitev sprememb zakona o obrambi, ker jim mora državni zbor zdaj dati rok za zbiranje overjenih podpisov za razpis referenduma. Do vsebine zakona in sprememb še pridemo, a za državo je pomembno, da se ta družbeni angažma zoper povečevanje represije vedno znova izkazuje tudi med najmlajšimi aktivnimi prebivalci. Če so namreč starejše generacije avtomatično občutljive za vojaško represijo že zaradi JLA, pri mlajših stvari niso tako samoumevne, z vojsko nimajo tako slabih izkušenj, ne spomnijo se na primer sojenja zoper JBTZ. In večina žal ne pozna podrobnosti Janševe zlorabe vojske v politične namene, ki se je končala z napadom na civilista v Depali vasi in Janševim odhodom z mesta ministra za obrambo.