• Luka Volk

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Bo vlada upoštevala voljo ljudstva?

    Pred začetkom parlamentarnih počitnic so se volivci odpravili ne samo na evropske volitve, temveč so imeli priložnost izraziti svojo voljo tudi na treh posvetovalnih referendumih. Na teh so se lahko opredelili do štirih referendumskih vprašanj: prvič, ali se strinjajo, da bi uvedli preferenčni glas na volitvah v državni zbor, drugič, ali se strinjajo, da bi bila v državi dopuščena gojenje in predelava konoplje v medicinske namene, tretjič, ali naj bosta dovoljena gojenje in posest konoplje za omejeno osebno rabo, in četrtič, ali bi v Sloveniji uvedli zakon, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Volivci so na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno. Počitnic je konec, od referendumov pa bodo kmalu minili štirje meseci.

  • Luka Volk

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Vračanje kipov

    Ko se je zadnja Janševa vlada pripravljala na predsedovanje Slovenije Svetu EU, so iz Parka Brdo pri Kranju, kjer so gostili visoke državniške obiske, začeli izginjati kipi iz zbirke NOB, med njimi tudi kip Josipa Broza - Tita. Osem kipov, ki so izginili iz parka, se je nato, v družbi še treh iz Poljč in Vile Bled, znašlo v novi postavitvi v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

  • Borut Mekina

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Delodajalci pa rep med noge

    Prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, je sveženj sprememb sedmih zakonov, ki so nastale izključno na željo gospodarstvenikov. V predlaganih spremembah skorajda ni člena, ki ga ne bi želele ali zahtevale delodajalske organizacije. Natančneje so bila to podjetja, kot so Lek, podjetja z več hčerinskimi družbami, lizinške skupine, mali pivovarji, velike korporacije, zagonska podjetja …

  • Borut Mekina

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Res prepoved dvoživk?

    Pred evropskimi volitvami, maja, je predsednik vlade Robert Golob napovedal jasno ločitev javnega zdravstva od zasebnega. Zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, naj dodatno delajo le še v drugih javnih zavodih ali v svojih matičnih organizacijah, nikakor pa ne pri zasebnikih, je napovedal. Spodbujati je treba dodatno delo zdravnikov v javnem sistemu, ne pa zunaj njih, je bilo sporočilo politike. Izhodišča za reformo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je vlada tedaj sprejela, so obetala korenite spremembe. V njih je pisalo: zaradi pomanjkanja kadra lahko »zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, z dovoljenjem direktorja opravlja zdravstvene storitve samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu«.

  • Jure Trampuš

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Žlehtnoba

    Franc Breznik, poslanec stranke SDS, ljubiteljski pevec in kitarist, podiplomski študent zasebne visokošolske institucije, poimenovane kot Evropska pravna fakulteta, bolj znan kot tisti politik, ki je aprila 2020 le nekaj tednov po prevzemu funkcije državnega sekretarja na Hojsovem ministrstvu za notranje zadeve odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, danes predseduje parlamentarnemu odboru za EU. V zadnjih dneh se je znašel v središču politične igre o tem, kdo bo v novi evropski komisiji predstavljal Slovenijo.

  • Peter Petrovčič

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Manj stroke, več policije?

    Ko se je pred časom na izrednem sestanku sestala medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike, je sprejela »pomembno« odločitev – o ustanovitvi dodatne delovne skupine, točneje »podskupine za izboljšanje varnostne problematike«. Sprejeta pa je bila še ena »novost«. Vlada je teden kasneje s sklepom spremenila sestavo matične delovne skupine. Ni šlo le za to, da bi kakega nekdanjega predstojnika ali drugega predstavnika državnega organa zamenjala s sedanjim, šlo je za vsebinsko spremembo. Iz delovne skupine je bil umaknjen urad za narodnosti. Nadomestil ga je dodatni predstavnik policije.

  • Peter Petrovčič

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Kje konča denar za Rome?

    Pred časom je predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič za časnik Dnevnik dejal, da »država občinam nameni denar, občine pa za romska naselja z njim ne naredijo nič. Gradijo pa se športne dvorane, parki in druga infrastruktura.« Obtožba je resna, a žal tudi utemeljena. S proračunskim denarjem, namenjenim romski skupnosti, se gradijo celo turistične zanimivosti ali se preprosto pretaka v gospodarstvo. Občine z romskimi naselji poleg tega že četrto leto zapored prejemajo precejšnje dodatke od nekaj deset tisoč pa skoraj do milijona evrov na leto, odvisno od velikosti občine. Sredstva lahko porabijo po lastni presoji, zanje jim tudi ni treba polagati računov oziroma pisati poročil o porabi. Verjetno je jasno, da se ta sredstva ne porabljajo v skladu z namenom. To navsezadnje dokazujejo tudi dolga desetletja in še danes komunalno neurejena romska naselja, v katerih umirajo novorojenčki.

  • STA

    19. 9. 2024  |  Politika

    »Pri mojem odstopu ni nobenega skritega ozadja«

    Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je v sredo pisno podal odstopno izjavo, je ob prihodu na sejo vlade za STA dejal, da pri njegovem odstopu ni nobenega skritega ozadja, govorice o razlogih za odstop pa zavrnil kot neresnične. Željo po vrnitvi v akademske vode je premierju Robertu Golobu sporočil v začetku septembra, je dejal.

  • Tomaž Lavrič

    19. 9. 2024  |  Politika

    »Če se mi premier opraviči za izrečene besede, bom parcelo podaril državi«

  • Franco Juri

    19. 9. 2024  |  Politika

    Zgodovinski met

  • Uredništvo

    19. 9. 2024  |  Politika

    Kdaj je človek postal človek? 

    Izšla je nova posebna številka Mladine »IZVOR ČLOVEKA«, v kateri boste našli informacije o tem, kdo so bili naši predniki, iz katerih se je razvil človek, kot ga poznamo danes, pa tudi kup novih spoznanj arheologov o razvoju človeka v kameni dobi. Posebna številka iz serije ZGODOVINA je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

  • STA

    18. 9. 2024  |  Politika

    »Ne smemo si zatiskati oči pred izginjanjem afganistanskih žensk iz javnega življenja«

    Pred tem institucionaliziranim sistemom spolne diskriminacije, segregacije in zatiranja ne moremo in ne bomo molčali, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Afganistanu s poudarkom na pravicah žensk dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je vodila prvo v nizu razprav tega organa v času slovenskega predsedovanja VS ZN.

  • Uredništvo

    18. 9. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / ŽLEHTNOBA

    V petek izide nova Mladina! V 38. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 20. septembra, pišemo o žlehtnobi oziroma vlogi Janeza Janše, ki jo je imel pri izbiri predlagane slovenske komisarke. V novi številki si lahko preberete tudi intervju s pisateljico in kolumnistko Guardiana Ano Schnabl, pišemo pa tudi o tem, ali bodo v zdravstvu res prepovedali dvoživke. Za fotografijo na naslovnici je poskrbel Borut Krajnc. 

  • Uredništvo

    18. 9. 2024  |  Politika

    »Demokracija ne more delovati v družbi, v kateri je ljudi strah tega, kako bodo živeli jutri«

    "Demokracija ne more delovati v družbi, v kateri je ljudi strah tega, kako bodo živeli jutri in strah za bodočnost njihovih otrok. Strah, jeza in sovraštvo so gonilna sila nedemokratičnih in avtoritarnih političnih alternativ. Slabše, kot nam gre, bolj, kot so ljudje prestrašeni in jezni, bolj bodo odprti za politiko, ki temelji na sovraštvu, delitvah in priseganju na avtoritarne voditelje. Brez upanja ni demokracije, a upanja se ne da ustvariti s prazno retoriko in političnimi floskulami. Ljudje za vero v boljši jutri potrebujejo merljive in prepričljive dokaze za to, da bodo imeli zaposlitev, da bodo njihovi otroci deležni kvalitetne izobrazbe, da bodo imeli ustrezno zdravstveno oskrbo, da jih družba ne bo pustila na cedilu. Demokracija potrebuje upanje na boljšo prihodnost, ne le za nekatere, ampak za družbo kot celoto, to upanje pa lahko povrne zgolj krepitev socialne države. V Sloveniji nas k temu ne zavezuje le skrb za prihodnost demokracije, ampak tudi 2. člen slovenske ustave."

  • Uredništvo

    18. 9. 2024  |  Politika

    »Marta Kos je močno zaslužna, da je Gibanje Svoboda na volitvah zmagalo s takšno večino«

    "Izbor komisarskega kandidata je nekaj, česar si ne pusti vzeti nobena vladajoča koalicija v Evropski uniji. Slovenija tukaj ni izjema. Prvi poskus izbire komisarskega kandidata praviloma pripada največji vladni stranki, saj si vsaka hoče zagotoviti komisarsko mesto za svojo evropsko politično skupino. Tukaj kakšne posebne znanosti ni. Ljudska stranka ne bo favorizirala socialističnega kandidata, liberalci ne socialista in socialisti ne desničarja. Kljub temu je dobro, če so koalicijski partnerji vsaj vključeni v izbiro, da nad procesom izbire enega izmed najpomembnejših položajev, kar jih lahko na evropskem političnem parketu zasede Slovenec, ne bi obvisela senca dvoma."

  • STA

    18. 9. 2024  |  Politika

    »Kadra ni možno rešiti čez noč«

    Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je za STA dejal, da pogovori o prevzemu ministrske funkcije niso bili dolgi, na pogovoru pri premierju Robertu Golobu je bil prejšnji teden. Eden od bolj perečih izzivov v šolstvu je po njegovi oceni pomanjkanje učiteljev, za zagotovitev kadra pa bodo potrebni širši sistemski ukrepi, meni.

  • STA

    18. 9. 2024  |  Politika

    Sodišče je presodilo, da funkciji poslanca nista združljivi

    Upravno sodišče je zavrnilo tožbo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha zoper opozorilo, s katerim je KPK leta 2019 ugotovila nezdružljivost poslanske funkcije z dejavnostjo zastopanja v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti. Upravno sodišče je presodilo, da funkciji nista združljivi, so sporočili iz KPK.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Politika

    Odstopil minister za izobraževanje

    Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je podal odstopno izjavo, premier Robert Golob bo za njegovega naslednika predlagal direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja, je po srečanju koalicije dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. Kot je pojasnil, je Felda izrazil željo, da se vrne v akademske vode.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Politika

    Novi minister za obrambo bo Borut Sajovic

    Koalicijski partnerji so na današnjem sestanku podprli dosedanjega vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica za kandidata za novega obrambnega ministra. Dokončno bo potrjen po današnjem pogovoru premiera in predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba s poslansko skupino, je danes povedal podpredsednik vlade Matej Arčon.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Politika

    »Sloveniji je uspel zgodovinski met«

    "Resor širitve je dokaz, da je Slovenija cenjena in spoštovana v mednarodni skupnosti," je premier Robert Golob danes sporočil v odzivu na napoved, da bo slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos v novi sestavi Evropske komisije pristojna za širitev. Dodelitev resorja Sloveniji je pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Politika

    Sloveniji v Evropski komisiji pripadel resor širitve

    Slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos bo v novi sestavi Evropske komisije pristojna za širitev, je v Strasbourgu sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da postopek potrditve kandidature Kos v Sloveniji še poteka. Obenem je potrdila, da je premierju Robertu Golobu poslala pismo s pomisleki glede Tomaža Vesela.

  • STA

    16. 9. 2024  |  Politika

    Golob / »Vsak šef ima pravico postaviti kriterije, kdo naj bo v njegovi ekipi, da bo ta delovala«

    Premier Robert Golob je v pogovoru za TV Slovenija znova zavrnil očitke o političnih pritiskih iz Bruslja za zamenjavo kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela in posredno namignil, da Slovenija v novi sestavi Evropske komisije cilja na resor za širitev EU. Komentiral je tudi mednarodno politično dogajanje.

  • Uredništvo

    16. 9. 2024  |  Politika

    »Največje tveganje je ostati brez elektrike«

    "Največje tveganje je ostati brez elektrike. V primeru gradnje JEK 2 poznamo vsaj okvirne finančne podatke in ceno energije, ki bi jo JEK 2 generiral. Pri uvozu energije ne vemo praktično ničesar. Dnevnih cen ne poznamo niti za mesec dni vnaprej, kaj šele za trideset let vnaprej. Torej nam domači energetski projekti omogočajo največjo predvidljivost. Predvidljivost cen pa je pomembna tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva. Domače vire imamo torej pod nadzorom in poznamo njihova tveganja, medtem ko tržnih tveganj ne moremo nadzorovati. JEK 2 bo v bistvu mehanizem, ki ga bo imela v rokah država, da bo lahko zagotavljala vsem dostopno električno energijo. To bo edina prava skupnostna elektrarna v Sloveniji. Do nje bodo imeli dostop vsi prebivalci, medtem ko si posameznih fotovoltaik na strehah ne morejo vsi privoščiti."

  • STA

    16. 9. 2024  |  Politika

    Vlada in sindikati javnega sektorja na krovnih pogajanjih

    Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja se bodo danes sestali na krovnih pogajanjih. Cilj ostaja vstop v nov plačni sistem s 1. januarjem 2025. Časa za dogovor zato ni več veliko, še posebej ker je za izvedbo prehoda treba sprejeti nov plačni zakon, vrsto kolektivnih pogodb in podzakonskih aktov ter prilagoditi informacijske sisteme.

  • 15. 9. 2024  |  Politika

    Ljudmila Novak / »Tiste države, ki so prej imele moške, naj zdaj pošljejo ženske in obratno«

    "Na tem primeru se vidi, da postopki izbire niso dodelani, ne na slovenski ne na evropski ravni. Seveda je zdaj v malo čudnem položaju predsednik vlade, pa tudi gospod Vesel, ki mu strokovnosti nihče ne more očitati. Kot razumem, je to politična funkcija, zato se pričakujejo politične izkušnje. Mi že prve naloge nismo opravili, saj nismo poslali dveh kandidatov oziroma kandidatke in kandidata. Ker tudi nekatere druge države niso opravile te naloge, se je predsednica Evropske komisije znašla v težkem položaju."

  • Luka Volk

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Politika

    Zala Tomašič v Bruslju o umetni inteligenci in uravnoteževanju 

    Zala Tomašič, nova evropska poslanka iz SDS, se rada pohvali, da je shodila na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni, ta mesec pa je naredila še svoje čisto prave prve korake na evropskem političnem parketu. V sredo prejšnji teden je imela kot članica odbora za kulturo in izobraževanje priložnost izraziti skrbi glede medijev, umetne inteligence in družbenih omrežij.

  • Dora Trček

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Politika

    Žižek na seznamu tvegane literature

    Slovaška skrajno desničarska ministrica za kulturo Martina Šimkovičová s spornimi odločitvami, nazori in izjavami že nekaj časa buri duhove v domovini in po Evropi ter sproža ostre kritike in množične proteste, ki nasprotujejo ukrepom ministrstva. Prejšnji mesec je denimo nepričakovano prekinila pogodbo o delu direktorju Slovaškega narodnega gledališča Mateju Drlički in dva dni pozneje še direktorici Narodne galerije Alexandri Kusá – to je obsodilo tudi odprto pismo, v katerem je več kot 360 umetnikov, kuratorjev in galeristov, med njimi tudi slovenski, odstavljeni direktorici izrazilo podporo.

  • Luka Volk

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Politika

    Ministrica na tnalu

    Ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh pred koncem meseca v državnem zboru čaka že druga interpelacija, ki jo je vložila SDS. Podlaga zanjo je domnevno sporen nakup 13 tisoč računalnikov, namenjenih izposoji najranljivejšim skupinam, katerega vrednost je bila 6,5 milijona evrov, zdaj pa sta senco dvoma nanj vrgli tudi poročili računskega sodišča in protikorupcijske komisije (KPK).

  • Jure Trampuš

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Politika

    Komisarkina zgodba

    Vihar, ki se je te dni dvignil v slovenski politiki in medijih, vse te besede o ponižanju, sramoti, amaterizmu in zaletavosti, ki smo se jih naposlušali ob izbiri novega slovenskega komisarja, po novem komisarke, nimajo kaj prida zveze z realnostjo. Notranjepolitični viharji ob izbiri evropskih komisarjev sicer niso slovenska posebnost, poznajo jih tudi v drugih državah, praviloma pa je njihova naloga ustvarjanje vtisa o uspehih ali neuspehih aktualnih vlad. Pri vsem skupaj ne gre toliko za ponujene komisarske resorje ali izbrane kadre, pač pa za mimikrijo smisla.

  • Kako je brat poslanke SDS dobil posel

    Podjetje Namestu je od aprila 2016 redno vzdrževalo računalniško opremo in skrbelo za sistemsko podporo javnega zavoda Študijski center za narodno spravo (SCNR). Sodelovanje se je začelo v času, ko je bil lastnik in direktor podjetja Andraž Selan, tri mesece pozneje pa je direktor postal Andrej Jeraj, brat poslanke SDS Alenke Jeraj. Namestu je do oktobra 2023, ko se je sodelovanje končalo, od SCNR prejel za 120.369 evrov plačil in tako postal drugi največji dobavitelj tega zavoda.