Vrača se Karl Erjavec

Tam pod Vršičem, pri Ruski kapelici, kjer stoji kostnica ruskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno umrli med gradnjo ceste čez prelaz, sredi poletja že desetletja poteka pietetni dogodek, komemorativna slovesnost v spomin na umrle, ki pa je hkrati veliko več kot le polaganje vencev, poslušanje govorov in prižiganje sveč.

Plovba po medijskih vodah

Več kot 300 dni. Toliko časa je bila Slovenska tiskovna agencija (STA) med mandatom prejšnje, Janševe vlade na zahtevo Uroša Urbanije, takratnega vodje vladnega urada za komuniciranje, brez financiranja. Pred stečajem jo je rešila donacijska akcija »Za obSTAnek«, s katero so državljani za obstanek STA zbrali približno četrt milijona evrov. To dogajanje je bilo eden od razlogov za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga, da ponudnikom javnih medijskih storitev zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje ter uredniško neodvisnost, in obenem razlog za pripravo novega zakona o STA.

Otroci invalidi

Starši so se ločili, otroci so bili v varstvo in vzgojo dodeljeni materi, oče je moral materi oziroma otrokom plačevati preživnino, a ker ima eden od otrok posebne potrebe – pri treh letih je imel anevrizmo, zaradi česar je nepokreten, komunicira le z očmi in potrebuje 24-urno stalno oskrbo –, je plačevanje preživnine po sprejetem zakonu o socialnem vključevanju invalidov prevzela država. Pravično? Le na prvi pogled. Ustavni sodniki so presodili, da je bil ta prehod izpeljan neustavno, saj se je položaj takšnih otrok z njim dejansko poslabšal.

Kaj pa, če bi šlo zares?

Na dan streljanja na eni izmed finskih osnovnih šol, 2. aprila letos, se je v komentarjih pod novico o tem streljanju na spletnem portalu 24ur pojavila grožnja, da se bo nekaj takega 10. aprila zgodilo tudi v slovenskih šolah. Policija je tedaj z načinom obveščanja šol in javnosti povzročila precejšnjo paniko in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je tudi v intervjuju za Mladino pred mesecem priznal, da se je policija »do določene mere napačno odzvala. Zato smo se tudi takoj lotili spremembe protokola in prišli do t. i. semaforja obveščanja šol«. Minister je pod pritiskom javnosti tedaj odredil izredni strokovni nadzor. Ta je zdaj pokazal, da je bilo obveščanje strokovne in splošne javnosti še najmanjša težava.

Romi goljufajo, Nataša Pirc Musar pa optimizira?

Pred dnevi je NSi vložila sveženj zakonskih sprememb, s katerimi želi med drugim »omejiti zlorabe instituta pomoči za brezposelne«. V bistvu gre za ponovno vložitev že na prvi pogled diskriminatornega svežnja zakonskih sprememb, ki ga je pred časom predlagalo 11 županj in županov občin iz jugovzhodne Slovenije, namenjen pa je izključno discipliniranju točno določene manjšine – romske. Sramotna pobuda, ki se ji je sedanja vlada domnevno odrekla, očitno dobiva nov zagon na najvišji politični ravni. Zdaj prihaja neposredno iz parlamentarne stranke. Pred časom je ob obisku romskega naselja o tem naklonjeno govorila celo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da »če ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice«, saj menda Romi »zelo dobro poznajo svoje pravice, svoje dolžnosti pa malo manj«. O čem sploh govorimo? In zakaj gre za hinavski odnos in dvojna merila?

Pod žgočim soncem

Po zadnjem poročilu Mednarodne organizacije dela (ILO) vsako leto zaradi izpostavljenosti vročini na delovnem mestu umre 19 tisoč delavcev. Kar 71 odstotkov naj bi jih bilo zadnja leta izpostavljenih nevarnostim zaradi pretirane vročine – leta 2000 je bil ta delež približno 65 odstotkov. Tudi v Sloveniji, kjer podnebne spremembe potekajo nadpovprečno hitro, je teh primerov vse več. To opažajo predvsem na inšpektoratu za delo. Leta 2022 so, sodeč po njihovem zadnjem poročilu, recimo opazili, da podjetja »večinoma nimajo opredeljenih primernih in učinkovitih ukrepov v primerih, ko temperatura delovnega okolja presega 28 stopinj Celzija«.

Spraševalka Jelka Godec

Poslanka SDS Jelka Godec je zgolj v prvih treh tednih julija postavila 30 poslanskih vprašanj, v dobrih dveh letih od nastopa te vlade pa jih je spletno orodje Parlameter naštelo že 324. S tem je rekorderka med 90 poslankami in poslanci sedanjega sklica. Po Parlametru se z Jelko Godec lahko meri le njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert s 311 vprašanji, nato pa ji s precejšnjim zaostankom sledijo strankarske kolegice in kolegi Karmen Furman, Andrej Kosi, Suzana Lep Šimenko, Alenka Helbl in Anton Šturbej.

SDS / Naši »najmočnejši aduti«

Novi evropski poslanec Branko Grims je s seboj v Bruselj odpeljal tudi dva pomočnika – Gašperja Pečarja in Žana Žalca. Prvi je v preteklosti že opravljal pripravništvo v evropskem parlamentu pri evropski poslanki Romani Tomc, čeprav je širši javnosti postal znan predvsem kot udeleženec afere »snegec«, ki jo je sprožil posnetek, na katerem so člani podmladka SDS uživali kokain, drugi pa je močno povezan z identitarnim gibanjem na Slovenskem.

Kdo se boji civilnega nadzora nad JEK 2?

Premier Robert Golob in vlada že več kot pol leta ignorirata številne zahteve nevladnih organizacij, da bi se v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2 vključili predstavniki okoljskih in drugih organizacij ter bi se vsaj tako vzpostavil javni civilni nadzor projekta. V skupini, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so zdaj le predstavniki ministrstev, uprave za jedrsko varnost ter vodilni Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško.

Jedrska kampanja se je že začela

Referendum o drugem bloku krške nuklearke (JEK 2) je politično dogovorjen in napovedan za november, točen datum pa še ni znan. Državna družba Gen energija, ki je pristojna za pripravo projekta nove nuklearke, pa je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto aktivnosti, s katerimi promovira projekt. Ena od njih so »road showi« oziroma terenske predstavitve projekta po različnih krajih po vsej Sloveniji. Že maja so odprli posebno spletno stran, tudi promocijski videi so se začeli že pojavljati na več kanalih YouTube, z nedavnim zakupom medijskega prostora pa je postalo jasno, da bodo zgolj za promocijske vsebine v medijih namenili 854.000 evrov. Da so se promocijske aktivnosti v mesecih pred napovedanim referendumom močno okrepile, seveda ni naključje. A formalno naj bi Gen energija pripravila projekt in pregledala njegovo smotrnost, ne pa zgolj brez zadržkov in z neomejenimi sredstvi navijala za projekt, za katerega je že zdaj jasno, da bi lahko brez upoštevanja stroškov financiranja presegel 15 milijard evrov. Je za tem odločitev vlade? Se je vlada neformalno odločila, da naloži družbi, naj izvaja to okrepljeno kampanjo?

Zafrknimo Nato

Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.

Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo

Vojaške vetrnice – 60 milijonov