Uredništvo

• Uredništvo

  11. 7. 2025  |  Družba

  »Zapravljati denar iz državne blagajne za nakup orožja nima smisla.«

  

  "Zapravljati težko prisluženi denar iz državne blagajne za nakup orožja nima smisla. Nikjer ni nikogar, ki bi ga lahko uporabljal. Oborožitev potrebuje vojska. Slovenija pa nima vojske. Ima nekaj sijajnih vojaških enot. Nekaj vojaških enot, pa če so še tako fantastične, ni vojska. Težava niti ni v tem, da mediteranska država nima mornarice. Niti v tem, da ima okoli sebe sovražnike, nad seboj nebo, nima pa letalstva. Ima nekaj letal in mogoče eno ladjo." 

• Uredništvo

  11. 7. 2025  |  Svet

  »Novi avtoritarni populisti prevzemajo oblast z volitvami.«

  

  "Novi avtoritarni populisti prevzemajo oblast z volitvami. V večini primerov uživajo podporo večjega dela državljanov. Prav zaradi tega dejstva je ta novi hibridni model oblasti v strokovni literaturi poimenovan kot »kompetitivni avtoritarizem«. Meja med demokracijo in avtokracijo je pogosto zabrisana in manj izrazita kot v klasičnih avtokracijah prejšnjega stoletja. Namesto tankov na ulicah, policijskih ur, prepovedi javnih zbiranj in zapiranja opozicijskih voditeljev se v teh novih avtokracijah navidezno nič kaj veliko ne spremeni."

• Uredništvo

  12. 7. 2025  |  Družba

  »Osvoboditev Palestine bi pomenila tudi osvoboditev Izraelcev.«

  

  "Osvoboditev Palestine bi pomenila tudi osvoboditev Izraelcev. Sistem apartheida, ki brutalizira Palestince, je namreč zelo dehumanizirajoč tudi do Izraelcev. Ne morete brutalizirati drugega, ne da bi v zameno izgubili svojo človečnost. In ravno to se dogaja. A Palestina nam govori, da ni pomembno, kako težek je boj, morate vztrajati. Upirate se z obstojem. Poglejte Palestince v Gazi, ki se jih kot ljudstvo povsem davi, pretepajo jih, mučijo, ponižujejo, stradajo, hujšajo, izvajajo amputacije brez anestezije, izgubljajo otroke, starše, stare starše, pa so še vedno tam. Zelo zanimivi ljudje so, kakšno lekcijo predstavljajo za vse nas."

• Uredništvo

  10. 7. 2025  |  Družba

  »Danes vidimo, kako nam kapitalizem vsiljuje svoj ritem – živimo ga 24 ur na dan«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Srećkom Horvatom, filozofom, ki je pred desetletjem skupaj z Janisom Varufakisom pomagal ustanoviti Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 in leta 2019 v Nemčiji kandidiral za evropskega poslanca. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Luka Volk, je med drugim dejal, da  je večina pomembnih stvari v človeški zgodovini, od čudovitih umetniških del, filozofije in različnih izumov, nastala v situacijah, kjer končni cilj ni bil najpomembnejši del procesa.

• Uredništvo

  10. 7. 2025  |  Družba

  »Nevtralnost ne deluje v sodobnem svetu, kot je delovala v času hladne vojne in obeh svetovnih vojn«

  

  "Z izglasovanjem posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih in napovedjo referenduma o izstopu iz Nata je slovenska politika sesula v prah praktično vse, kar je in kar smo gradili v zunanji in obrambni politiki zadnjih 34 let. Eno ključnih vodil naše zunanje politike, poleg zavezanosti mednarodnemu pravu, OZN in miroljubnemu reševanju sporov, je bilo nenapisano pravilo, da kot država nismo evropski ali/in svetovni problem. To pravilo se je vzpostavilo na naši poti z nemirnega prostora bivše Jugoslavije in temu so sledile praktično vse slovenske vlade. Naš cilj je bil biti politično stabilna, gospodarsko uspešna in socialna država, ki je del EU in Nata ter tako gradnik stabilnosti v regiji, Evropi in svetu. Z eno besedo, želeli smo biti zgodba o uspehu v srcu Evrope."

• Uredništvo

  10. 7. 2025  |  Družba

  »Rupnikovega primera ni mogoče kontekstualizirati s starimi časi, drugačnimi merili«

  

  "Da umetniška dela niso nekaj, kar bi lahko ločili od avtorja, sta nato na svoj način potrdila tudi Vatikan in Fatima, ki sta fotografije Rupnikovih del odstranila s svojih internetnih strani. Zdi se celo, kot da bi Vatikan s tem pravzaprav že razglasil sodbo, preden bo oznanjena."

• Uredništvo

  9. 7. 2025  |  Politika

  »V slovenski politiki je sredina v resnici prazna forma in generator politične korupcije«

  

  "V slovenski politiki je sredina v resnici prazna forma in tudi generator politične korupcije. Ker če hočeš oblikovati neko sredinsko koalicijo, moraš trgovati, da si ščitiš hrbet z leve in z desne, posledično je to neka oportunistična združba, ki v resnici nima razvojnega potenciala. Tudi iz teorije vemo, da so za volivce najbolj čista opcija stranke, ki vnaprej povedo, kakšen je njihov program, vrednote in na kakšen način jih bodo uveljavile, ki vnaprej razkrijejo karte in jih dajo na mizo. Zdaj pa akterji, ki prihajajo in še niso stranke ali pa se niso stehtali na volitvah, govorijo, da iščejo programske sorodnosti, podobne vrednote, kar pomeni, da si delajo prostor za sklepanje političnega kompromisa, ki ga ljudje že večkrat niso nagradili. "

• Uredništvo

  9. 7. 2025  |  Kultura

  »Feminizem se prevečkrat dojema kot neko ozko, skoraj ekskluzivno polje boja«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tino Vrbnjak, gledališko, filmsko in televizijsko igralko, ki z izjemnim igralskim razponom, intelektualno širino in izrazito avtorskim pristopom k vlogam že vrsto let navdušuje na odru ljubljanske Drame, kjer ima danes status prvakinje. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Mladine Dora Trček, je med drugim dejala, da se feminizem prevečkrat dojema kot neko ozko, skoraj ekskluzivno polje boja – kot da se tiče zgolj določenih tem ali izključno žensk. Pa ni tako.

• Uredništvo

  9. 7. 2025  |  Politika

  »Bolj kot neposredna nevarnost za Evropo je Ruska federacija grožnja zato, ker je porušila mednarodni red«

  

  "Težko bi rekel, da je ruska nevarnost večja kot prej. Vidimo, da se Ruska federacija v Ukrajini muči. Poslušal sem poročila, da je gospodarsko in vojaško izčrpana, zato trenutno verjetno ni velika grožnja Evropi. Grožnja Evropi in evropskim državam je rušenje mednarodnega reda, o katerem sem govoril. Dogovor o petih odstotkih BDP za obrambo, ki so ga države sprejele na vrhu Nata, je pomemben zaradi odpornosti in elementa odvračanja. Enako velika prioriteta za nas je ohranitev obstoječega mednarodnega reda."

• Uredništvo

  8. 7. 2025  |  Družba

  »Slovenci radi govorimo o tem, kaj vse je narobe z našo državo«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Janezom Škrabcom, uspešnim podjetnikom, ekonomistom, solastnikom podjetja Riko, ki pravi, da je levičar in da ljudi ne deli po njihovi politični usmerjenosti. Je mecen, Ustanova patra Stanislava Škrabca podeljuje štipendije, on sam pa podpira slovenske umetnike. Tudi tako, da kupuje njihova dela. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Mladine Jure Trampuš, je med drugim dejal, da če želi živeti dobro in delovati uspešno, mora razumeti svet okoli sebe. Pri tem lahko umetnost zelo pomaga.

• Uredništvo

  8. 7. 2025  |  Družba

  »Teorija spola funkcionira predvsem kot orodje zastraševanja in vzvod za podpihovanje moralne panike«

  

  "Strah je eno najučinkovitejših orodij v politiki. Če ni pri roki obstoječega ali izmišljenega zunanjega sovražnika, pride prav tudi strah pred zarotami vplivnih združb in njihovimi domnevno škodljivimi ideologijami oziroma teorijami. Ena nevarnejših naj bi bila tako imenovana teorija spola."

• Uredništvo

  8. 7. 2025  |  Družba

  »Ustvarili smo nevarni duh, ki je že pobegnil iz steklenice«

  

  "Zahodna civilizacija propada in najvidnejši pospeševalnik je Donald Trump. Toda vsak imperij, ki propada, tega ne stori brez boja. Vidimo, kaj na Bližnjem vzhodu počne ta majhna država, Izrael, ki je popolnoma izven nadzora, ob vsem tem pa pozabljamo na podnebne spremembe. Čeprav imajo vse večji pospešek, jih kot človeštvo še vedno ne razumemo. Premalo se zavedamo, kako realno nevarnost predstavljajo in da so že nekaj časa z nami. V prihodnjih letih bodo močno vplivale na naše življenje, če ne drugače, z množičnimi migracijami. In tukaj je še tretje vprašanje, umetna inteligenca. Ustvarili smo nevarni duh, ki je že pobegnil iz steklenice."

• Uredništvo

  6. 7. 2025  |  Politika

  Ljudmila Novak / »Ni čudno, da je NSi znova dobil nalepko privesek SDS«

  

  "Z največjo stranko na desnici imamo dolgoletne izkušnje. Kot veste, sem pred leti tudi sama ugotovila, da je težko sodelovati z nekom, ki te v ozadju neprestano ruši. Tonin je to smer najprej obrnil, v odnosu do SDS je bil širokogruden, na koncu pa je to veliko stalo tako njega kot celotno stranko. Vedno sem zagovarjala, da se mora NSi v času vladanja javno distancirati od spornih odločitev in metod, ki jih uporablja neka druga koalicijska stranka. Javnost nas je kaznovala, ker se v zadnji Janševi vladi nismo zmogli distancirati pri najbolj razvpitih stvareh, kot so bile izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, neimenovanje evropskih tožilcev, afera Vizjak … Teh stvari v internih krogih nismo odobravali, a javno tega v najbolj kočljivih trenutkih nismo povedali. Ni čudno, da smo znova dobili nalepko privesek SDS, čeprav to zagotovo nismo."

• Uredništvo

  6. 7. 2025  |  Svet

  Ali gre vojnemu zločincu res zaupati atomsko bombo?

  

  "Danes o izraelskem jedrskem arzenalu praktično ni več skrivnosti. Uganka ostaja le še število jedrskih konic, saj vlada ne dovoljuje mednarodnih inšpekcij, ki jih sicer vztrajno zahteva za druge. Nekateri omenjajo 90 konic, drugi 400. Resnica bo bržkone nekje vmes. Toda težava je, da jih upravlja neuravnovešeni politik, ki se zdaj bojuje na sedmih frontah, kot pravi, in ga zaradi zločinov v Gazi išče mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Ali gre vojnemu zločincu res zaupati atomsko bombo?"

• Uredništvo

  6. 7. 2025  |  Družba

  »Zdi se, da nikogar zares ne moti, če bodo Palestinci izginili«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Nado Pretnar, upokojeno učiteljico angleškega jezika. Že dolgo je glas Palestink in Palestincev ne le v Sloveniji, temveč tudi v sosednji Italiji, kjer je s starši živela že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjem obdobju je spet več v Trstu kot v Ljubljani, mesti pa povezuje prav s propalestinskim aktivizmom. V Ljubljani sta z Barbaro Vodopivec že več kot desetletje gonilo Gibanja za pravice Palestincev. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Mladine Monika Weiss, je med drugim dejala, da so se v gibanju odločili, da bodo neformalna skupina, civilnodružbeno združenje zainteresiranih in aktivnih posameznikov in posameznic, ki deluje v solidarnosti s palestinskim narodom. 

• Uredništvo

  6. 7. 2025  |  Kultura

  Ona je desetka / Ženska kot objekt poželenja in odsev moških pričakovanj

  

  V Galeriji DobraVaga bodo 8. julija ob 18.00 odprli razstavo Hannah Koselj Marušič z naslovom she’s a 10, ki raziskuje, kako se dojemanje lastnega telesa oblikuje pod vplivom družbenih pričakovanj, medijskih podob in spletne kulture. Gre za večplastno umetniško delo, ki z uporabo raznovrstnih medijev odpira vprašanja o telesu, percepciji lastne vrednosti, samopodobi in vrednosti vkalupljenja fizične podobe v sodobni družbi. Otvoritev bo pospremil tudi performans, v sodelovanju s plesalko Patricijo Crnkovič.

• Uredništvo

  7. 7. 2025  |  Kultura

  The Stranglers se vračajo na Hrvaško

  

  V torek, 8. julija bo v nekdanjem kamnolomu Cave Romane v Vinkuranu blizu Medulina nastopila legendarna britanska zasedba The Stranglers. Ena najdlje delujočih in najvplivnejših skupin, je bila ustanovljena leta 1974 in je predstavljala enega ključnih členov britanske punk in novovalovske scene v drugi polovici sedemdesetih let.

• Uredništvo

  5. 7. 2025  |  Družba

  »Jugoslavija je nastala v takšni hitrici, da ni mogla imeti trdnih temeljev«

  

  "Jugoslavija je nastala v takšni hitrici in na tako skrpucan način, da ni mogla imeti trdnih temeljev. Njeni narodi so se združili v romantični iluziji, da je jezikovna sorodnost cement, ki lahko državo drži skupaj. V resnici pa se sploh niso poznali med sabo in niso imeli skupne zgodovinske tradicije. Do leta 1918 so živeli v različnih državnih enotah, imeli so različne veroizpovedi in različne mentalitete. Optimizem, s katerim so šli v združitveno avanturo, ni bil utemeljen. Jasno je, zakaj ni šlo. Slovenci in Hrvati niso računali na hegemonijo Srbov v nastajajoči kraljevini in je niso nameravali sprejeti."

• Uredništvo

  5. 7. 2025  |  Družba

  »Privilegij je odgovornost, privilegij je moč. Jeza je iskra – usmerimo jo!«

  

  "V meni tlijo občutki jeze, odgovornosti in sramu, da nisem naredila vsega, kar zmorem. Občutek nemoči je neznosen, z njim ne moremo obstajati. Kar se dogaja, presega vse meje sprejemljivega in dogovorov, ki smo jih kot družba sprejeli. Genocid je postal vsakodnevna novica, ki jo konzumiramo ob reklamah za nego kože. Ta svet postaja distopičen in tudi mi se moramo vesti temu primerno."

• Uredništvo

  4. 7. 2025  |  Politika

  Thompson ni le »pevec«, temveč propagandist ideologije, ki je bila prepoznana kot fašistična in zločinska

  

  Neformalna skupina Fronta za skupno dobro, ki jo sestavljamo posameznice in posamezniki različnih poklicev in generacij, so pred sobotnim koncertom hrvaškega glasbenika Thompsona javnosti poslali protestno pismo. Slednje se nanaša na splošno novinarsko poročanje o koncertu hrvaškega promotorja ustaškega gibanja in glasbenika Thompsona. "Po našem opažanju to poročanje na nesprejemljiv način normalizira omenjeno gibanje, ki je odgovorno za nekatere od najhujših zločinov v moderni zgodovini. S tem pa normalizira tudi zaskrbljujoče širjenje teh idej v naši soseščini in znotraj same Slovenije. Vidimo namreč, da na Thompsona javno prisegajo tudi nekateri politiki v Sloveniji," so v Fronti za skupno dobro zapisali v sporočilu za javnost. Med slovenskimi politiki, ki so javno hvalili Thompsona, je bil denimo tudi predsednik SDS Janez Janša. 

• Uredništvo

  4. 7. 2025  |  Svet

  »Od liberalnega mednarodnega reda se ZDA obračajo k sistemu velikih sil 19. stoletja«

  

  "Dejansko smo priča novi ameriški politiki, ki pa vendarle ni tako nova. Od liberalnega mednarodnega reda se ZDA obračajo k sistemu velikih sil 19. stoletja. Sistemu, kjer se velesile pogajajo o novem globalnem redu, pri čemer obidejo multilateralne ustanove in diktirajo pogoje šibkejšim državam. V preteklosti so ravno srečanja G7, ekonomsko najmočnejših držav Zahoda, in vrhovi Nata predstavljali priložnosti, da se poudarita enotnost in trdnost zavezništev, ki so vzdrževala svetovno liberalno ureditev po drugi svetovni vojni."

• Uredništvo

  4. 7. 2025  |  Družba

  »Podnebne spremembe so tisto, kar nas bolj ogroža kot marsikaj drugega«

  

  "Meni se zdi izredno neumestno, da se ukvarjamo z vojaškimi viri ogrožanja in ne vidimo, da so podnebne spremembe prav tako vir ogrožanja. Slovenijo veliko bolj ogrožajo podnebne spremembe kot neki fiktivni sovražnik, ki nas bo napadel. Nekaj pa po svoje tudi veseli. Dolgo smo poslušali, da resnih ukrepov v podnebni politiki ni, ker za to ni denarja. Denar je, če se najdejo za obrambo trije odstotki, pet odstotkov brez vseh težav. To se pravi, da ta izgovor, ki ga je politika imela, da denarja ni, dolgo ne bo več mogoč. Če nam je za resnično varnost, moramo pogledati, da so podnebne spremembe tisto, kar nas bolj ogroža kot marsikaj drugega."

• Uredništvo

  3. 7. 2025  |  Politika

  Naslovnica nove Mladine / BANKE NAS OŽEMAJO

  

  V petek, 4. julija, izide nova Mladina! V 27. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, da nas banke ožemajo. Lani je bila inflacija 1,9-odstotna, banke pa so svoje storitve podražile za več kot 8 odstotkov. Več o tem preberite v novi Mladini!

• Uredništvo

  3. 7. 2025  |  Družba

  »Tisti, ki se razglašamo za glasnike koncepta univerzalnih človekovih pravic, smo botri sodobnih genocidov«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Boštjanom Videmškom, dolgoletnim zunanjepolitičnim novinarjem in poročevalecem z vojnih območij oziroma kriznih žarišč. Novinarsko pot je začel že šestnajstleten pri športnem časopisu Ekipa in kmalu nato začel pisati za Mladino, nedolgo zatem pa še za časnik Delo, s katerim sodeluje že trideset let. Njegove članke objavljajo najuglednejši svetovni časopisi, revije in spletni portali. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Mladine Erik Valenčič, je med drugim dejal, da je vojno poročevalstvo desetletja in stoletja v sebi ves čas nosilo nekakšno presežnost in pionirstvo, spominjalo je na ekstremni šport.

• Uredništvo

  3. 7. 2025  |  Svet

  »Vélika vojna z Iranom so bile dolgoletne sanje Benjamina Netanjahuja«

  

  "Vélika vojna z Iranom so bile dolgoletne sanje Benjamina Netanjahuja, naposled je uspel vanjo zvleči tudi Trumpovo Ameriko. Izbral je trenutek, ko je potreboval novo fronto, novo vojno, iranski jedrski program je bil zgolj odvračanje pozornosti, ne dejanski motiv. Vojna v Gazi je bila na mednarodni ravni težje vzdržna: zahodni zavezniki so začeli omahovati, Bruselj je hotel revizijo sporazumov z Evropsko unijo, Francija je napovedala priznanje Palestine, v New Yorku je bil napovedan vrh o rešitvi z dvema državama – treba je bilo ponovno zagnati eksistencialno grožnjo, utrditi notranje in mednarodno soglasje. Treba je bilo odvrniti pozornost javnosti od Gaze, kjer Izrael ni dosegel svojih ciljev, to je izpustitve talcev in uničenja Hamasa. In kjer so buldožerji spremenili mesta in naselja v prah in kjer ubijajo prestradane prebivalce, ki čakajo v vrsti na vreče moke."

• Uredništvo

  3. 7. 2025  |  Svet

  Kaj je Evropa naredila v zadnjih 70 letih?

  

  "Kaj je Evropa naredila v zadnjih 70 letih? Varnost je oddala Ameriki, energetsko se je prepustila Ruski federaciji, industrijsko proizvodnjo pa Kitajski. Zato je Evropska unija tam, kjer je, in jo vsak od teh treh, ko kaj hoče, samo malo zategne in cvilimo. Trump je izkoristil priložnost za pet odstotkov BDP-ja. Čeprav imajo številni, tako kot mi, figo v žepu. Ampak zakaj? Zaradi tega, ker brez Amerike v tem trenutku Evropa ni sposobna izvajati lastne obrambe, sploh ne na učinkovit način. Saj bi se še obranili, samo bi bilo zelo veliko mrtvih. Mene ni strah, da nas bi Rusija skušala zasesti, imeli pa bi trikrat več mrtvih ali pa trikrat večjo škodo, kot bi jo imeli, če bi bile ZDA z nami. Zato je treba dati več za obrambo. Saj je treba igrati tudi Trumpovo igro, ampak mi se moramo osamosvojiti, kar se tiče obrambe." 

• Uredništvo

  1. 7. 2025  |  Kultura

  »Ne znamo poslušati drugače mislečih«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Anjo Zag Golob, pesnico, urednico, kolumnistko in prevajalko. Že dobro desetletje vodi tudi stripovsko založbo VigeVageKnjige, specializirano za risoroman, ki ima sedež v ljubljanski knjigarni Šiškla, in sestrsko knjigarno Mariborka v štajerski prestolnici. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Mladine Dora Trček, je med drugim dejala, da kot družba nujno potrebujemo intenzivni tečaj iz aktivnega državljanstva. 

• Uredništvo

  1. 7. 2025  |  Svet

  »Srbija potrebuje demokratične spremembe, ne novega Vučića«

  

  "Srbija je v hudi krizi. Ta je z vsakim protestom globlja. Ni ji videti konca. Blokade fakultet in protesti zaradi tragedije v Novem Sadu trajajo od lanskega novembra oziroma decembra. Študenti so se politično artikulirali šele maja, ko so prišli z zahtevo po čimprejšnjih predčasnih volitvah. Ideja je, da bi šli na volitve s svojo listo, opozicijske stranke so pozvali, naj jih podprejo in ne kandidirajo. Ideja bi v normalni, demokratični državi morala veljati za dobro, uspešno. Toda ne v Srbiji. Pred študenti je veliko napora. Sprememb ne bodo zlahka dosegli. Zdijo se nemogoče. Pomenljiva je tudi vsebina protestov. Veliko je bilo govora o Kosovu, mitologiji, srbstvu. O Evropi ni govoril nihče. S takimi narativi sistema ne bodo spremenili. Srbija potrebuje demokratične spremembe, ne novega Vučića."

• Uredništvo

  1. 7. 2025  |  Svet

  Ali je 5 % res preveč?

  

  "Ali je pet odstotkov res preveč? To je stvar premisleka za vsako članico posebej. Apetit po vlaganjih v vojsko pada približno sorazmerno z zahodnostjo in oddaljenostjo od Rusije. V resnici pet odstotkov oziroma 3,5 odstotka strogo za vojsko ni magična meja med premalo in dovolj varnosti, med nezadostno in ustrezno 'odvračalno držo'. Številko si je izmislil Trump ali nekdo blizu njega, ker je blizu stopnje ameriške vojaške porabe. "

• Uredništvo

  1. 7. 2025  |  Kultura

  Vinko Möderndorfer / »Sam sem se vedno boril, da bi bili ustvarjalci plačani za svoje delo«

  

  V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Vinkom Möderndorferjem, ki velja za enega najplodovitejših umetnikov pri nas. V knjižni obliki je objavil več kot 90 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, na slovenske gledališke in operne odre, na katerih je režiral 110 predstav. Poleg tega je tudi filmski, televizijski in radijski režiser. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Mladine Luka Volk, je med drugim dejal, da je naloga umetnosti, da trmasto vztraja, saj se samo tako lahko odnos do umetnosti spremeni. Ampak takšen boj traja dolgo.

• 1
• 2
• 3
• 4
• 5
• ...
• 210