Uredništvo
-
11. 5. 2025 | Družba
Kaj je vzrok, da je v svetu tako malo upora proti grozotam, ki jih vsak dan opazujemo?
"Danes kot junaški delujejo avtoritarni voditelji, ki brezsramno uničujejo demokratične institucije, se požvižgajo na mednarodno pravo, podnebne spremembe in uživajo v krutosti svojih besed in dejanj. Hannah Arendt je pred več kot pol stoletja poudarjala, da je pogum najpomembnejša politična vrednota, zato je dejala, da morajo biti politiki pogumni, sicer ne morejo opravljati svojega poslanstva. Ob tem, da sta danes grobost in ignoranca obravnavani kot politični pogum, se najbrž obrača v grobu."
-
9. 5. 2025 | Svet
»Kardinali vedno točno vedo, kaj Cerkev potrebuje v določenem trenutku«
"O njih si lahko mislimo, kar si hočemo, ampak moramo priznati, da kardinali vedno točno vedo, kaj Cerkev potrebuje v določenem trenutku. In danes je to on. Na čelo globalne Cerkve so postavili človeka, ki je za svet nepopisan list, a ki hkrati v bistvu pooseblja to, kar globalna Cerkev danes je oziroma kar želi biti. Je človek, rojen v velesili, ki pa je vse svoje življenje preživel na obrobju. Je iz ZDA, a bi težko rekli, da je Američan. Tudi sam je rekel, da je človek, ki je deloval v Južni Ameriki, ima tudi perujsko državljanstvo, ampak ki po drugi strani razume tudi ameriškega človeka. Gre za tanke niti povezave med središčem in obrobjem, med močjo in pomoči potrebnimi. Na neki način je to sporočilo, ki ga je s svojim pontifikatom začel papež Frančišek in ki se mu danes Cerkev na tem položaju v resnici ne bo več mogla odreči."
-
9. 5. 2025 | Kultura
»Resna demokracija takšne teme obravnava na drugačen, zrelejši in bolj odgovoren način«
"Ni treba daleč nazaj v različne zgodovinske in politične kontekste, da bi razumeli, zakaj so ljudski referendumi, na katerih večina odloča o pravici neke manjšine, že v izhodišču problematični in zgrešeni. In to brez izjeme. Resna demokracija takšne teme obravnava na drugačen, zrelejši in bolj odgovoren način. Toliko bolj, če se dotikajo občutljivih družbenih in socialnih vprašanj. Živimo pa v zagatnih časih, ko demokracija zmeraj bolj figurira kot španska stena za vulgarni populizem in primitivizem. In to z vsemi realnimi posledicami, ki jih na tak način proizvaja. Noben umetnik, ki da kaj nase in na svoje delo, ne želi biti pripadnik nekih privilegiranih družbenih elit. Pri čemer že samo dejstvo, da sploh čutim potrebo to napisati, kaže na vso perfidnost populističnega diskurza. Ki pa se hkrati zelo dobro zaveda, da bodo zmeraj obstajali umetniki, prekarci in samozaposleni, katerih opus bo po objektivni vrednosti in mednarodni odmevnosti daleč presegel zahtevne življenjske in socialne okoliščine, v katerih je nastajal. Morda prav v tem dejstvu tiči tista prava, prikrita referendumska bolečina."
-
7. 5. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / FAŠIZEM ŠE VEDNO ŽIVI
V petek, 9. maja, izide nova Mladina! V 19. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o tem, da fašizem še vedno živi. Med drugim si lahko v novi številki preberete tudi intervjuja s sindikalistko Lidijo Jerkič in režiserjem Oliverjem Frljićem.
-
7. 5. 2025 | Svet
»Izbira papeža bo imela dolgoročne posledice«
"Izbira papeža bo imela dolgoročne geopolitične posledice. Nekoč so katoliški cesarji imeli celo pravico veta. Zadnjič se je to zgodilo leta 1903, ko je Franc Jožef iz igre izločil favorita, kardinala Mariana Rampolla, ki naj bi bil preveč naklonjen laični Franciji."
-
7. 5. 2025 | Politika
»Javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih«
"Vsi potrebujemo javne storitve ob tem se pogosto pozablja, da javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih. Največji del zaposlenih predstavljajo vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, policisti, vojaki in gasilci in številni drugi ljudje, ki vsakodnevno opravljajo delo, brez katerega si težko predstavljamo normalno življenje družbe. Zato ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič. Če bi bilo to res, bi to občutili vsi hitro in zelo konkretno."
-
6. 5. 2025 | Svet
Kaj je prvi pogoj za vzpon skrajne desnice?
"Od kod Alice Weidel, izobražena, premožna, istospolno usmerjena članica zgornjega sloja z dvojnim državljanstvom (ki ji omogoča pobeg, če bi šlo kaj narobe), črpa veselje do primitivnega rasizma, do boja in sovraštva do drugačnosti? S čim nagovarja člane stranke, da ji velikodušno spregledujejo njen privilegirani status in spolno usmerjenost, ki jima sicer odločno nasprotujejo, s čim je prepričala socialno šibkejši sloj in tudi veliko muslimanskih priseljencev druge generacije, ki so tudi sami šli skozi vsa ponižanja prišlekov? Tradicionalnih moških, ki ženi ne pustijo na cesto brez rute, volijo pa rasistično AfD? Da bi bila ironija popolna, AfD podpirajo celo nemški Judi, ki si želijo izgona muslimanov. Temeljna nekonsekventnost volilcev je torej prvi pogoj za vzpon skrajne desnice, podedovane od časov pradedka Adolfa. Šov, individualno in partikularno so v svetu domnevno neskončnih izbir očitno močnejši od dejstev."
-
6. 5. 2025 | Politika
»EU ob vsem dogajanju v svetu postaja še pomembnejša«
"Ta teden praznujemo 75. obletnico Schumanove deklaracije in mislim, da ravno teh 75 let najbolje pokaže, da je EU dobra podlaga za mir, rast in blaginjo v Evropi, in ja, EU ostaja zvesta vsem vrednotam - demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic - ter trdno prepričana o svojem prvotnem poslanstvu, ki je zagotavljanje miru in stabilnosti. Če pa govorimo o šibkosti: demokracija morda pokaže, da je šibka pri odzivanju na razmere; avtokracija je namreč tista, ki se lahko zelo na hitro odzove. Pri demokraciji je to drugače, ampak daje neko drugo veliko vrednost. Mislim, da EU ob vsem dogajanju v svetu postaja še pomembnejša. Zdaj ogromno držav prihaja k nam, ker želijo z nami trgovati, sodelovati."
-
5. 5. 2025 | Politika
Kaj je Janša poskušal vsakič, ko je bil na oblasti?
"Sodba je izrečena, resda šele na prvi stopnji, Janša je dosegel svojo pravico … in je vidno nezadovoljen. Borba se nadaljuje, pravi, zmaga je zgolj prehodna, sodni sistem je še naprej politično manipuliran. Z drugimi besedami, sodni sistem velja samo, če ga nadzoruje on, kar je poskušal vsakič, ko je bil na oblasti: vsakič se je vpletal v kadrovske postopke in se opredeljeval do kandidatov."
-
5. 5. 2025 | Družba
Nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki?
"Kdorkoli se je kdaj v zadnjih dveh letih prepustil skušnjavi in v katerem od klepetalnikov z umetno inteligenco preizkusil, ali nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki, se je lahko precej hitro pomiril. To ne pomeni, da umetna inteligenca ni novo in mogočno orodje: njena sposobnost operiranja z velikimi bazami podatkov, v katerih nas močno prekaša, in zmožnost sintetiziranja podatkov v povzetke, je zelo impresivna."
-
5. 5. 2025 | Svet
Kolikšna je odgovornost Slovenije za število ubitih v Gazi?
"Vojaško sodelovanje Slovenije z Izraelom pa ni omejeno na prodajo in nakup orožja in vsekakor ni stvar preteklosti. Aprila letos, ko je izraelsko bombardiranje Gaze trajalo že 18 mesecev, je tako Slovenska vojska v Grčiji sodelovala na vojaških vajah zračnih sil 12 držav, med katerimi je bil tudi Izrael. Kaj o Sloveniji in njeni vojski pove pripravljenost na skupno urjenje z zračnimi silami, ki na okupiranem območju mečejo bombe na šole, bolnišnice, poslopja Združenih narodov, šotore z begunci? Ne spreglejmo, medtem ko Slovenija sodeluje z izraelsko vojsko na skupnih vajah, predstavnik Slovenije na Meddržavnem sodišču opozarja na "grozljive in nesprejemljive" humanitarne in varnostne razmere, ki jih v Gazi in drugod v Palestini povzroča ravno ta vojska. Kaj za Slovenijo pomeni 'nesprejemljivo'?"
-
4. 5. 2025 | Kultura
»To je referendum po nareku kapitalizma, ki potrebuje neumnega in neobčutljivega delavca«
"Ta referendum je dejansko usmerjen proti slovenski umetnosti. Ljudje se bodo odločali o tem, ali kot narod potrebujemo umetnost ter umetnike ali pa nam zadostuje le ceneno veseljačenje. Umetnost je državotvorna. Vedno je bila, še posebno pa pri tako majhnem, vendar z umetniki obdarjenem narodu. Če bodo zavedeni in nahujskani ljudje glasovali proti temu zakonu, bodo glasovali proti življenju slovenskega naroda, kajti umetnost je njegova vitalna in intelektualna energija. Referendum je hkrati usmerjen tudi proti slovenskemu jeziku in proti upornemu ter razmišljujočemu duhu ljudstva, ki ga plemenitita zgolj umetnost in ustvarjalnost, nikakor pa ne komercialna zabava."
-
4. 5. 2025 | Družba
»Zgodovina nas še ni izučila, potrebovali bi popravni izpit«
"V prvi vrsti je pomembna, ker se je takrat končala najhujša vojna v človeški zgodovini. Olajšanje morda ni prava beseda za opis razpoloženja ljudi, ki so dočakali konec vojne. S koncem vojne pa se ni končalo vse nasilje. Maščevanja je bilo veliko. Pred osemdesetimi leti se ga je skušalo utišati, kasneje pa je to prišlo na dan in danes se o tem govori. Kot zgodovinar menim, da je pravilno in človeško, da se pogovarjamo tudi o tem. Je pa na maščevanje treba gledati v kontekstu. Škoda je, da se v preteklosti to ni razjasnilo na dovoljšen način, da bi vsi skupaj praznovali to osemdesetletnico. Ne nujno vsi na enak način, ampak da bi lahko rekli, da je šlo za mejnik, ko je človek prišel do roba, in da naj se gorje nikoli več ne ponovi."
-
4. 5. 2025 | Svet
»Sateliti postajajo tako pomembni, da bodo nasprotniki v veliki skušnjavi, da jih poškodujejo«
"Vojna zvezd je bil zelo popularen film. Ne vem, ali je to tisto, kar se bo zgodilo. Evropska unija vsekakor ne načrtuje nobenih vojn v vesolju. Mi hočemo braniti naše zmogljivosti, naše satelitske sisteme. Sateliti namreč postajajo tako pomembni, da bodo nasprotniki v veliki skušnjavi, da jih poškodujejo. Že zdaj poskušajo uničevati drugo infrastrukturo, denimo energetske sisteme ali zdravstveni sistem, ali našo informacijsko infrastrukturo s kibernetskimi napadi na Zemlji. Vesolje je tukaj in nam prinaša veliko dobrega, a s tem pride tudi marsikaj slabega."
-
1. 5. 2025 | Družba
Doba zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji
"Bodimo si na jasnem o dobi zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji. Po uradnih podatkih, ki jih lahko dobimo recimo na NIJZ, imamo delavce, ki se jim okoli 50. leta eksponentno povečuje nevarnost mišično-kostnih obolenj. To pomeni, da je slabo poskrbljeno za delovno okolje. Mi zdaj govorimo o tem, da mora država poskrbeti za okolje, v katerem bi bilo več zaposlitev, hkrati pa delodajalci ne poskrbijo za tako delovno okolje, ki recimo ne bi povzročalo dolgotrajnih bolniških staležev. Te dabate ni, je pa debata o tem, da je treba bolniške skrajšati in napadati izkoriščevalce. Ampak če še enkrat pogledamo podatke: mislim, da imamo celo epidemijo slabih delovnih pogojev, ki se nalagajo na generacije delavcev. In to se izrazi pri delavcih, ki so recimo starejši od 45 let. Kako bodo izpolnili pogojev za upokojitev, če jih bo pa dohitela bolniška ali pa, bog ne daj, invalidnost?"
-
30. 4. 2025 | Družba
»V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu«
"V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda. Ko se stvari premaknejo na raven, da levica nagovarja urbane subkulturne manjšine, desnica pa kulturno večino, ki večinoma sovpada z delavskim razredom, potem je polarizacija postala kulturna, razredno vprašanje pa je postavljeno na stranski tir."
-
3. 5. 2025 | Družba
»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo«
"S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in da bi se ukrepalo izključno v dobro prebivalstva."
-
1. 5. 2025 | Družba
»Delo ne sme postati takšno breme, da bi povzročalo bolezen«
"Menim, da bi se morali v praksi približati Skandinavcem – veliko bolj kot priznavanje poklicnih bolezni je pomembno, da ne dovolimo ali toleriramo ne fizičnih obremenitev na delovnem mestu in ne duševnih. Ustvarjati bi morali delovna okolja, ki so do človeka, delavca prijazna. Veliko več je treba vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu. Delo ne bi smelo biti vedno večja obremenitev in breme, ki se ga moraš čim prej rešiti, ampak bi moralo postati del življenja. Ne trdim, da je, niti ni potrebno, da je vsem ljudem delo prijetno, ampak ne sme postati takšno breme, da bi povzročalo bolezen."
-
1. 5. 2025 | Svet
»Trump je Evropi ponudil enkratno priložnost, da končno nekaj naredi prav«
"Trump je z nerazumnimi dejanji morda vendarle naredil nekaj dobrega. Evropi je ponudil enkratno priložnost, da končno nekaj naredi prav. Evropska unija ima priložnost, da se otrese ameriške hegemonije, ima priložnost, da zasnuje skupno zunanjo in obrambno politiko. Ima priložnost, da varnost vseh prebivalcev Evrope ne gradi zgolj na oboroževanju, ampak tudi na preverjenih prednostih, ki jih je vedno imela in na katerih je zrasla."
-
2. 5. 2025 | Družba
FOTOGALERIJA / Študentski piknik
V četrtek, 1. maja, je v parku Tabor v Ljubljani potekal študentski piknik, ki je vključeval politične, športne in druge dejavnosti.
-
30. 4. 2025 | Politika
»Največja ranljivost EU je spodkopavanje njene enotnosti od znotraj«
"Največja ranljivost EU je spodkopavanje njene enotnosti od znotraj. In ve se, kdo to počne. Brez te enotnosti bo EU težko krepila svojo odpornost. Ta enotnost pa lahko temelji le na skupnih evropskih vrednotah, vključno z vladavino prava, tudi mednarodnega. Velike sile mednarodnega prava ne potrebujejo. Imajo rakete, letalonosilke, jedrske bombe itn. Mednarodno pravo najbolj potrebujemo vsi ostali. Brez njega bo v svetu zavladal zakon džungle, v kateri velike zveri pač jedo male."
-
28. 4. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / KAJ JE LEVO
V sredo, tik pred prvomajskimi prazniki, izide nova Mladina! V 18. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od srede, 30. aprila, pišemo o tem, kaj je levo. Kako v družbi, kjer je pomemben samo jaz, ljudem kot vrednoto ponuditi solidarnost? Fotografijo na naslovnici je prispeval Luka Dakskobler, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić.
-
28. 4. 2025 | Svet
»Vse sosede Slovenije so bivše fašistične države«
"Svet je postal nepredvidljiv in nevaren, še posebej za majhne države. Ekspanzionizem Trumpove Amerike je samo nadaljevanje ozemeljskih pretenzij Vladimirja Putina, Benjamina Netanjahuja, Xi Jinpinga. In tudi v Evropski uniji so države, ki niso opustile teritorialnih teženj."
-
29. 4. 2025 | Družba
»Nikotin je podobno zasvojljiv kot kokain ali heroin«
"Mladi se ne zavedajo, kaj to pomeni za njihovo zdravje, tudi ne razmišljajo o vsebnosti teh izdelkov, kot ugotavljamo v eni od raziskav, ko se pogovarjamo z mladimi. Nikotin je zelo zasvojljiva snov, bolj zasvojljiva oziroma podobno zasvojljiva kot kokain ali pa heroin, in mlajša ko je oseba, ko začne uporabljati izdelek z nikotinom, močneje in hitreje se bo zasvojila. To pomeni, da bo tudi pozneje imela velike težave pri opuščanju, morda sploh nikoli ne bo opustila teh izdelkov in bo posegala vedno znova po izdelku z nikotinom. Poleg tega raziskave kažejo, da če mladostnik začne uporabljati elektronske cigarete ali pa brezdimne tobačne izdelke, ima nekajkrat zvišano tveganje, da bo postal kadilec cigaret."
-
28. 4. 2025 | Družba
»Podnebni zakon potrebujemo takoj! Vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi.«
"Seveda bi si želeli, da prenehamo subvencionirati fosilna goriva in da milijarde, ki jih zapravimo za uvoz fosilnih goriv, raje namenimo gospodinjstvom in gospodarstvu za prilagoditev na podnebne spremembe. Ampak podnebni zakon potrebujemo in potrebujemo ga takoj - vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in za okolje."
-
27. 4. 2025 | Družba
Svetlana Makarovič / »Potrebujemo združeno fronto rdečih umetnic in umetnikov«
"Bombe z dolarskimi znaki padajo po nedolžnih ljudeh na vseh koncih sveta, izraelski genocid nad Palestinci ne ugaša, na udaru so osnovne pravice žensk, vzpostavljena so nova koncentracijska taborišča, norci zasedajo najvišje položaje na čelu držav."
-
27. 4. 2025 | Politika
"Jasno je postalo, kdo se bori proti okupatorju in kdo so izdajalci. Čeprav si danes kdo še tako želi revidirati zgodovino, ne more in nikoli ne bo izbrisal dejstva, da so na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, domobranci v Ljubljani v navzočnosti poveljnika Rupnika in škofa Rožmana prisegli popolno zvestobo nacistični Nemčiji v boju proti komunizmu in njegovim zaveznikom ter s tem potrdili svojo kolaborantsko vlogo."
-
27. 4. 2025 | Družba
»Vlade vedno pomagajo kapitalu, da ima vse vajeti v svojih rokah«
"Zagotovo je razred kapitalistov največji sovražnik delavstva, vendar pa tudi liberalna demokracija, ki jo poznamo pri nas, na koncu vedno podleže interesom kapitala. Tudi zdaj, ko imamo tako imenovano levo opcijo v vladi, smo nekateri zgroženi in se sprašujemo, kaj je levega v vladi, ki podaljšuje delovno aktivnost za pridobitev pravice do pokojnine. Vlade tako vedno pomagajo kapitalu, da ima vse vajeti v svojih rokah. Dokler bo kapitaliste zanimal zgolj dobiček na račun delavca, ki od svojega dela ne bo mogel dostojno živeti, in se bo za profite uničevalo naravo in zdravje ljudi, bo obstajal ta konflikt."
-
27. 4. 2025 | Politika
»Na referendumu bomo glasovali o tem, ali naj umetnike zaničujemo ali spoštujemo«
"Ljudje z volilno pravico smo se nepričakovano znašli v situaciji, ko moramo razmišljati o umetnosti. O umetnosti in umetnikih ter njihovem statusu se bomo izrekali na referendumu. Razprave ob prihajajočem referendumu o pokojninah, ki bi bile namenjene prejemnikom Prešernovih nagrad, so se spremenile v poligon, na katerem lahko vsakdo z najtežjimi topovi nažiga po vrhunski umetnosti, vrhunskih umetnicah in umetnikih."
-
25. 4. 2025 | Družba
V primeru večje krize bi v Sloveniji hitro nastopile težave zaradi pomanjkanja hrane
"V splošnem pa bi imela Slovenija v primeru dlje trajajoče krize, ki bi omejila pretok blaga, storitev, težave zagotoviti prehransko varnost zaradi primanjkljaja kmetijskih zemljišč, saj imamo le 0,08 ha njivskih površin na prebivalca, s čimer smo pri repu držav članic in velike uvozne odvisnosti na področju vmesnih surovin, kot so krma za živali, fitofarmacevtska sredstva, goriva za pogon kmetijskih strojev, mineralna gnojila, protimikrobna zdravila in semena."
