
Bernard Nežmah
-
Preteklost kot sredstvo dominacije
Nacionalna televizija je za osebnost leta izbrala premierja Marjana Šarca. Kar je nenavadno in zgrešeno obenem. Nenavadno, ker tega ni počela, kadar je bil premier Janez Janša, ne ob času Alenka Bratušek niti ob začetku vladanja Mira Cerarja, ml. Zgrešeno, ker bi iz bazena politikov nagrado zaslužil politični mag – Milan Kučan. Njemu je uspelo ustvariti nov medijski mikrofon. Medtem ko se drugi trudijo s tviti, se je on oklenil stare navade, kot je politični govor. Tega ne producira na sejah ali tiskovnih konferencah, marveč na shodih partizanskih veteranov. Zadnja desetletja so odmevali politični govori s proslav Dražgoške bitke in Pohorskega bataljona, njemu pa je asortiment uspelo razširiti na Ilovo Goro in Menino planino. Partizanska srečanja na teh krajih so bila do nedavnega dogodek veteranov in niso bila stvar vsenacionalne agende. Kučanu pa je uspelo ponesti jih med množice. Toda njegove poante niso merile v obujanje spomina na vojaške akcije in čas druge vojne, temveč v aktualni trenutek. Lani je na Menini planini udaril proti prihajajočemu fašizmu na Slovenskem in nad ignoranco oblasti, ki da ga je ignorirala. Letos je še zaostril s tirado zoper sovražni govor, ki da s seboj prinaša sovražna dejanja.
-
Po slavnostnem sklicu novega mestnega sveta v Ljubljani se je županski kandidat Tomaž Ogrin »Zeleni« skupaj z nosilcem liste »Davkoplačevalci se ne damo« Vilijem Kovačičem pritožil zoper nepošteno kampanjo, v kateri je prejšnji in sedanji župan zlorabil proračun v svojo korist. Pritožnika sta k pritožbi priložila kopije glasila »Ljubljana« iz zadnjih dveh mesecev pred volitvami. Mestni list je namreč meščane informiral zgolj o gradbenih novostih, ki jih je prikazoval kot hvalnico županu Zoranu Jankoviću. Tako se bohotijo podobe prenovljenega križišča v Polju, novih teniških igrišč na Viču, obnovljene dvorane Kodeljevo pa cele strani seznamov šol, v katerih so posodobili kuhinjo, drugod telovadnico, spet nekje postavili prizidek, potem drugod položili izolacijo … Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel tak princip v svojih nastopih jasno opredeljuje kot neupravičeno porabo javnih sredstev.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Borut Korun Utopija in resničnost: ob zatonu evropske civilizacije
Avtor je kot potopisec objavil nekaj prav simpatičnih knjig o kulturah Južne Amerike, starega Egipta in antične Grčije. Tokrat je spisal polemično delo, ki anticipira samouničenje evropske civilizacije. V knjigi se sprehodi skozi zgodovino Evrope in jo postavi kot razvoj kulture proti islamskemu pohodu nasilja in terorja. Tu dominira stereotipni pogled, ki islamsko tradicijo jemlje zgolj kot militaristično. Z antropološkega in sociološkega vidika gre za definitivno preskromen pristop.
-
Predsednik države Borut Pahor je priredil posvet o mejah svobode govora. Povabil je tako zagovornike svobodnega izražanja kot njihove nasprotnike, ki bi v imenu preprečevanja sovražnega govora te svoboščine omejevali. In posvet je vodil in izpeljal v maniri odličnega televizijskega novinarja. Z odpiranjem problemov in argumentirano polemiko je posekal vse dosedanje televizijske oddaje in časopisne prispevke. S čimer je napovedal kandidaturo za novinarsko nagrado za zgledno pripravljeno soočenje.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija
Avtor se je izmaknil pogledom, ki postavljajo travmo kot izhodišče. Ne izpeljuje pisateljevega pisanja iz kulpabilizacije matere, ne ukvarja se z razlogi, zakaj si umetnik ni postavil doma, poiskal ženke in zaplodil otrok. Cankarja vzame kot kneza slovenske besede in ga potem motri skozi različne segmente duha časa, ki jih najdeva v spominih, časopisnih člankih, literaturi in navadah, politiki in tedanji kulturi. Predstavlja ga kot samosvojega, najsi bo skozi šolske prigode, v odnosu do cerkve, ki se ji izmika, se od nje oddaljuje, a se na svoj način k njej spet vrne, kot politika, ki ga ni moč enosmiselno umestiti, kot občudovalca lepih žensk in potrošnika kupljivih Vener, kot pisatelja, ki razen v začetkih ni pripadal nobenemu literarnemu krogu. Bil je, izvzemši časnikarje, edini literat, ki je živel od pisanja. Garač in obenem lenuh, ki je bival po načelu, da ni dogodkov brez pomena. Prestopal je vse meje, ki so bile večini neprehodne. A hkrati je bil prodorni opazovalec, ki je s svedrajočim pogledom zlomil vsakogar. Vse, kar je doživljal, je domislil in prestavil v literaturo. Za stalne odnose, kaj šele družino, ni imel časa, njegovo prvenstvo je bilo pisateljevanje. Ni bil samouk, hodil je v šole, a te mu niso ustrojile kože, požiral je svetovno literaturo, a pisal po svoje, bil je mojster jezika, a se ni držal slovnice, živel je kot knez slovenščine, a šel v Pulo, kjer je ponotranjil italijanščino, se na Dunaju shajal s francosko damo po kavarnah in postal elokventen v francoščini, kakopak je govoril nemško brez akcenta. V shizmi kulturnega boja je pisal za liberalna in katoliška glasila, pod škofovo streho napisal Hlapce kot kritiko oblastništva katoličanov. Vrata salonov, graščin, založb, škofij in gostišč so mu bila odprta, ne da bi gostitelji od njega lahko karkoli zahtevali. Bil je vendar Cankar.
-
Privilegij, o katerem lahko prebivalstvo večine krajev po svetu le sanja, je, da odpreš pipo v kuhinji in že ti priteče pitna voda. Na Slovenskem imamo srečo, da je ta privilegij razširjen malodane povsod.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Erling Kagge: Tišina v času hrupa
Norveški urednik, filozof in publicist je utemeljil knjigo o tišini na svojem bivanju. Ko je prepešačil Antarktiko, 50 dni ni slišal nobenega glasu živega bitja. Pisati o nečem, česar ni, je gigantski projekt. Francoski filozof Alain Corbin je šel še korak dlje, ko je objavil Zgodovino tišine. No, Kagge bi protestiral zoper napačno predpostavko, da je tišina nič, ko pa je vendar nekaj. Pravi, da je vsaka tišina drugačna. Kaj je torej tišina? Nastopa v Bibliji, kjer se Bog razodene Eliji: enkrat kot vihar, drugič kot potres, spet kot požar, na koncu … kot tišina. V njej lahko uzremo prihod Boga, lahko pa je preprosto pot k razmišljanju. Ko se umaknemo iz zvokov in komunikacij, stopimo v distanco, s katere lahko prosto zremo na svet. Njen čas šele prihaja: v dobi permanentnih šumov in sporočil se dogaja preobilje interakcij, v katerih posameznik izgubi sebe in svobodo. Je le podaljšek informacij, ki ga priklenejo na točno določene perspektive dojemanja zgodb. Toda hrup je tudi sociološki fenomen, saj niža standard bivanja. Nasproti mu stoji luksuz, ki ni vsesplošno dostopen. In z njim tišina, ki pa ima edinstveno lastnost. Kdor bi želel bivati v luksuzih, jih mora vseskozi menjavati. Tišina pa je zastonj, enaka redkost ostane tudi naslednje leto, ni je treba zamenjati z novim luksuzom. A to, da je zastonj, ne pomeni, da je splošno dostopna. Človekova sposobnost priboriti si jo, na svetu izginja. Je razredno določena, nižji sloji morajo prenašati več hrupa na delovnih mestih kot njihovi šefi, ki se umestijo v izolirane pisarne. Tudi v bogatih četrtih je manj hrušča, tam uporabljajo tišje pomivalne stroje in se vozijo v avtomobilih s skoraj neslišnim motorjem. Izkustvo čudenja navsezadnje prinese prav tišina. Himna tišini, sposobnosti, da se vsaj za hip izmakneš, da pogledaš stran in potem vidiš, da stvari tečejo drugače, kot si mislil prej.
-
Kaj so bile besede, s katerimi je zunanji minister Miro Cerar, ml. povzel srečanje z nemškim kolegom Heikom Maasujem v Berlinu? Ugibanje je odveč: državi združuje spoštovanje – vladavine prava.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Brodolomci na splavu Meduze
Ekolog Komat je kot tradicionalni koledar: ko pride konec novembra, izide njegova nova knjiga. Tokrat pod naslovnico fascinantne Gericaultove slike iz leta 1819.
-
Prvemu med ministri Marjanu Šarcu je naposled uspelo izreči stavek, ki je zadonel po državi. Nekdanji imitator je v prvih mesecih vladavine izrekal bolj ali manj enostavne stavke, ki so utonili v pozabo že naslednji hip. Tokrat pa se je na spletni strani vlade naslovil na podjetja v državni lasti s pozivom, da naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovraštvo. Po javnem pismu štirih vrhunskih profesorjev prava, ki so mu očitali nedopustni poseg, se je umaknil za pol koraka, rekoč, da ni izrekel ukaza, ampak le izrazil svoje mnenje. No, kar je povedal, ni njegovo mnenje, temveč le imitacija publicista Domna Saviča. Premier torej ni izpeljal nikakršnega miselnega sklepanja, temveč je le ponovil v javnosti znano stališče. Preprosto – pridružil se je glasovom, ki terjajo sankcije zoper Novo 24 TV, tednik Demokracijo in druge medije, ki so v lasti ali blizu največje opozicijske stranke SDS.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza, Rado Pezdir: Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB
Skozi arhive do neznane strani zgodovine: načelniki Udbe, direktor LB in vodstvo Teritorialne obrambe od konca šestdesetih let pa do začetka osemdesetih kot preiskovanci tožilstva. Stari partijski aparat je deloval kot monoliten blok, tako da množični mediji niso poročali o spopadih med strujami, razen post festum, ko so po nočnih sejah ostala samo še politična trupla. O kriminalu med člani nomenklature pa sploh ne. Avtorja, ki sta preiskovala nekoč tajne arhive, sta prišla na sled paradržavi, kjer je oblast preganjala zlikovce iz njenih vrst. Reč je danes videti groteskna. Bivši šef Udbe je iz črnih fondov kupoval zlatnike v Avstriji in jih dal preprodajati po Zagrebu, zaslužek pa v svoj žep! Direktor velike banke Niko Kavčič je bančni denar nakazoval na svoje črne račune v Švici in drugod. Potem se vmešajo tožilci in osumljeni udbovec kot v gangsterskih filmih prepleza steno pred blokom in peš pobegne čez mejo. Z Dunaja potem piše Titovi desni roki Dolancu, da bi se dogovoril za vrnitev v domovino. Drugi jo popiha v Nemčijo, po pogajanjih pride nazaj in s svojega skritega računa državi vrne 180 tisoč mark. Toda, zdaj novo presenečenje – vrnjeni se prosto gibajo, partijski vrh od Popita do Kučana pa daje smernice pravosodju, kako naj vodi postopke. V igri je seveda Titova jeza, ko izve, da TO na skrivaj kupuje orožje v tujini. Slovenska partijska oblast potem izpelje sodni proces, a ga vleče tako, da po letu 1980 opusti vse preiskave, ne da bi kogarkoli obsodila. Stvar, kot da je bila končana in skrita na vekov veke. Toda ostali so arhivi in duo Omerza-Pezdir je rekonstruiral šokantno pripoved, v kateri prebiramo celo o spopadu med slovensko in hrvaško Udbo, ki sta v Italiji kot mafijska klana vodili preprodajo ilegalnih cigaret in druga drugi nelojalno konkurirali in si zbijali ceno.
-
Prosti padec lokalne demokracije
Zadnje lokalne volitve so v številnih primerih farsa demokracije. Ta predvideva in zahteva spopad med vsaj dvema kandidatoma. Kaj bi rekli o državi, kjer bi se na volitvah za predsednika pojavil en sam kandidat? Da je tako idealen in priljubljen, da ga podpirajo celo njegovi nasprotniki? Nikakor, tip je avtokrat, ki vlada z diktaturo, v kateri nikomur niti na pamet na pade, da bi se mu zoperstavil.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Mihael Glavan, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj et al.: Rudolf Maister: sto let severne meje
Ob koncu prve vojne je 30. oktobra 1918 občinski svet v Mariboru razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Dva dni kasneje pa je vojaški poveljnik Maribora prevzel oblast nad mestom in ga razglasil za del države SHS. Persona, ki je Slovencem izborila drugo največje mesto in za njim še številna mesta in kraje na Štajerskem, bi morala imeti status največjega nacionalnega junaka. A ga nima. Tudi v času NOB so partizanske enote in čete nosile vsa mogoča imena, le imena velikega generala – nobena. Knjiga, ki predstavlja življenje generala, pesnika in bibliofila s knjižnico šest tisoč knjig. Potem pa filmsko usodo njegove biblioteke, ki je pred nemško okupacijo utekla v Zagreb, kjer je bila razkrita, pa nato ob pomoči italijanskih okupatorjev vrnjena in skrita. Romana o Maistru, ki ga je pisatelj M. Šnuderl napisal l. 1940, rokopis med vojno skril pod premog, računajoč, da ga bo lahko objavil po osvoboditvi, a je moral čakati še 28 let. Kipa, ki ga je kipar Pirnat izdelal l. 1927 za mestno hišo, ki so ga pred nemškim vkorakanjem 14 let kasneje odstranili in skrili, vendar ga je partijska oblast na prvotni kraj vrnila šele 27 let po vojni. Tam je stal desetletje – do obiska predsednika S. Kraigherja, ki je bil ob pogledu nanj tako besen, da so Maistra jadrno prestavili v klet, od tam pa deportirali pred oddaljeno vaško šolo. In seveda vrhunec posmrtnega življenja, ki se začenja z osamosvojitvijo. Čeprav … Ko je bil nedavno najden Plečnikov načrt za Maistrovo grobnico in ga je generalov vnuk poskušal udejanjiti, je pobudo zadušila polemika, da bi bila postavitev grobnice žalitev pietete do pokojnega.
-
V Parizu so svetovni voditelji praznovali obletnico konca prve svetovne vojne. Idilo je skazil le ameriški predsednik Donald Trump, ki jo hodil naokoli namrgoden, potem pa v naslednjih dnevih s tviti napadel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. In mediji so avtomatično prinesli sliko arogantnega in nespodobnega ameriškega predsednika.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Ja, kronično čezmerno dihanje, ki v telo vnese dva- do trikrat več zraka kot umirjeno dihanje, je uničujoče. Tako avtor, ki poldrugo desetletje živi od tega, da ljudi uči pravilno dihati. Zastavek je več kot neugoden, saj ne da ne znamo več jesti, teči, zdaj se je izkazalo, da je moderni človek pozabil, kako naravno hlastati za zrakom. McKeown mu prinaša dokaze bolnikov z astmo, športnikov, predvsem pa mu to nazorno pokaže. Bolj ko izdihuješ, več ogljikovega dioksida izgubiš, zaradi tega se potem krčijo žile in hemoglobin ne more sprostiti dovolj kisika v telesne celice. Ideal torej: manj in lahkotneje dihati, kar sicer pozna tudi joga. To stanje prinese neverjetne učinke: občutno hujšanje brez diete, boljše spanje, večja sposobnost koncentracije in vzdržljivost pri športu. Priročnik z vajami se izkaže za izhodišče elegantne spremembe bivanja v smeri počasnega dihanja skozi nos. Pot sprememb kajpak ni enostavna, avtor jo pač zakoliči, ponudi smernice ter spodbudi še z zgledi iz zgodovine; prav mu prideta legendarni tekač Emil Zatopek, ki je treniral zadrževanje sape, in celo Mohamed Ali, ki naj bi bil ob pomoči meditacije in umirjenega diha nokavtiral veliko močnejšega Georgea Foremana.
-
Potem ko so mediji tri leta pisali o zdravniku Ivanu Radanu kot množičnem morilcu in je tožilstvo zanj terjalo 20 let zapora, mu je sodnik Martin Jančar izrekel oprostilno sodbo. Brez dokazov in brez obdukcij se je po sodnikovi razsodbi tožilstvo oprlo na moralno spornost obdolženega. In zdaj čudo: sodnik to držo pojasni z romanom Alberta Camusa »Tujec« , v katerem sodišče obsodi obdolženca sklicujoč se na protagonistovo brezčutnost, ko ni jokal na materinem pogrebu. Camusev sodnik je sicer vzel v obzir še dodatni moralni corpus delicti - romaneskni junak je nespoštljivo prižgal cigareto med bedenjem ob materinem truplu.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Dušan Jovanović: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo
Ta epsko pisan žanr pisec v hipu razbije v množico vinjet, ki delujejo kot stotina mini dram. Nabite z zgodbami in preobrati držijo bralca vse do poslednje strani.
-
Po vesteh, da so na savdskem konzulatu v Istanbulu ubili in razkosali novinarja Džamala Hašokdžija, so oblasti Savdske Arabije najprej trdile, da je kritik režima zapustil konzulat, čez nekaj dni so javile, da je izginil, na koncu so sporočile, da je šlo za nesrečen slučaj in da so 15 vpletenih agentov zaprle.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi stopali
Ker je pred dnevi umrli finski pisatelj Paasilinna (1942– 2018) že pred desetletjem napisal 35 romanov, bo v prevedenih delih še naprej prihajal med bralce.
-
Parlamentarni izbor novega ustavnega sodnika je odpisal profesorja ustavnega prava in publicista Andraža Terška. Neverjetno, ta, ki bi bil idealen, je za poslansko večino neprimeren.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Jakob von Uexküll: Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi
Jakob von Uexküll (1864–1944) je bil estonsko-nemški mislec, ki je proučeval bivanje živali. Sredi 19. stoletja je naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec izdal takrat prelomno knjigo Domače in tuje živali v podobah, v kateri je živalska bitja predstavil ne več kot plen ali objekt človekovih koristi, temveč kot taka v njihovi živalski posebnosti. Uexküll pa je stopil še nekaj korakov naprej, ko je živali predstavil skozi njihovo zaznavanje tako, da človek ni več krona stvarstva. Vzemimo klopa, ki ždi na grmovni veji in čaka, da se pod njim pojavi toplokrvno bitje, na katero se bo prisesal in napil njegove krvi.
-
Poslanca manjšin sta podpisala sporazum o sodelovanju z vlado, s čimer si je premier zagotovil 45 glasov podpore v parlamentu. Vest, ki bi morala šokirati. V medijih bi pričakovali ironične naslove - v Šarčevo vlado vstopila še Viktor Orban in Matteo Salvini! To, da manjšinska poslanca kdaj podpreta predloge vladnih zakonov, je že dolgo običaj. A zakaj bi morala podpisati poseben sporazum? Kaj torej prinaša ta dogovor? Vlada se zavezuje, da bo še naprej skrbela za ustrezno financiranje narodnih manjšin, da bo spoštovala rabo italijanščine in madžarščine v lokalnem okolju in državnih ustanovah, da bo še naprej skrbela za sistem vzgoje in izobraževanja …
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Igor Drnovšek: Najlepše stvari so zastonj
Toda njegov paradoksalni naslov ni le stilska bravura, izraža zorni kot. Tako kot jabolk najbogatejših okusov ne morete vzeti s trgovskih polic, ampak jih najdete na starih drevesih v krajih bogu za hrbtom.
-
Ko je tednik Demokracija objavil razpis za novo slovensko pravljico, je ostro protestiralo društvo pisateljev in še več deset drugih organizacij. A zakaj literati protestirajo proti ustvarjanju književnosti? - Pravijo, da se otroško literaturo zlorablja za rasistično propagando. In kako se kaže moment rasizma? - Razpis med drugim predpisuje, da naj pravljica obravnava nevarnosti, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije. Med poosebljenimi junaki pa naj pozitivce predstavljajo domače živali, negativce pa tujerodna invazivna vrsta.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Nina Berberova: Knjiga o sreči
Spada med otroke revolucije, kot so bili Majakovski, Pasternak, Cvetajeva, Blok etc. Bili so zaznamovani z leninizmom, eni so ga širili, pa v osebnem zlomu naredili samomor, drugi so emigrirali, a se potem vrnili, tretji bi emigrirali, vendar jim ni uspelo, ona je samo emigrirala. Vsi pa so vseskozi pisali o tej fatalni dobi. Berberova o usodi ruskih emigrantov po evropskih prestolnicah; le v Parizu je leta 1922 živelo 70 tisoč prebeglih Rusov.
-
Mračna stran osrednjih medijev
Še ne pravnomočna obsodba novinarja Vladimirja Voduška zaradi domnevnega izsiljevanja podjetnika je zaradi sodnikove odločitve, da mu po odsluženi kazni prisodi še leto prepovedi dela novinarskega dela, doživela vrsto kritik, da gre za šokantno in več kot sporno obliko »berufsverbot«. A nanjo velja pogledati še s strani žurnalizma. Kaj naj bi namreč storil obsojeni novinar? V zameno za oglaševalski denar naj bi se dogovoril, da dokumentov o rabotah podjetnika ne bo objavil. Toda, ali je to eksces ali česti princip marsikatere medijske hiše?
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
V hipu je bil prepovedan, avtorja pa so komunistične oblasti obtoževale za izdajalca domovine in antihumanista. Seveda bi se tedaj isto dogodilo tudi slovenskemu piscu, ko bi kaj takega poskušal izdati v Ljubljani. Še huje, na Slovenskem je bil partijski režim tako vsemogočen, da literatom ni padlo niti na misel, da bi s tovrstnim čtivom prišli k založniku. Kaj je torej napisal Škvorecky? Njegov junak je član jazz benda, ki nastopa tudi pod okupacijo, je kajpak patriot, ki ne mara SS, toda v majskih dneh je izid vojne tako jasen, da se predaja osebnim načrtom – glasbi in dekletom. Hitler je mrtev, Nemci so v zadnjih vzdihljajih, Rusi in Američani so tako rekoč tu, zakaj bi sploh izvedli nesmiselno vstajo, ki je potem vzela 40 čeških življenj? Njegovega pogleda ne določa ideologija narodnega boja, temveč je cinični realist.
-
Sovjetski voditelj Stalin je nekoč po radiu poslušal Mozartov »Koncert št. 23«, ki ga je igrala znamenita pianistka Marija Judina. Tako ga je navdušil, da je poklical svoje podrejene, da mu naslednji dan prinesejo ploščo s posnetkom. A ker je radio le neposredno prenašal koncert, plošče niso imeli. In kaj so storili njegovi KGB-jevci? Sredi noči so prišli po Judino in člane orkestra, da so še enkrat odigrali Mozarta, nastop posneli na ploščo, ki so jo potem prinesli Stalinu.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Iz nje je bilo jasno, da Ivan Cankar umira; nič več satire in socialne kritičnosti, temveč le smrt, Bog in vera v posmrtno vstajenje. A kaj drugega naj čuteči pisatelj piše v letih svetovne vojne, ki ulice polni z invalidi, polja pa z množicami pobitih vojakov, med katerimi so končali tudi njegovi številni znanci?
-
Nepotrebna glasnost in uničujoči molk
Novi zunanji minister je osvojil pozornost domačih medijskih žarometov. Po razkritju nemškega časnika Spiegla, da je pravna služba EU pritrdila Sloveniji v arbitražnem konfliktu s Hrvaško, je Miro Cerar, ml. izrekel lektiro prvemu evropskemu komisarju Jeanu-Claudu Junckerju: »Če evropska komisija zanemari pravno mnenje, ne spoštuje vladavine prava.« Nekdanji premier je spet v stari formi, ko politike podučuje, kaj morajo početi; tokrat prav dobesedno, češ da bodo morali Juncker in njegova komisija pojasniti, zakaj na svoji seji ni obravnavala dokumenta svoje pravne službe.