Jure Trampuš
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Družba
Po dolgem času se je na Brezje vrnil Franc Rode, gromovniški kardinal, ki je pred dvajsetimi leti Slovencem pridigal, kakšne žrtve komunistov so in kašna nebeška groza je to, da je v tej družbi v veljavi »tisti sramotni ustavni člen«, ki dovoljuje, da se ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Rodeta je potem pot zanesla v Vatikan, pridige na Brezjah so prevzeli bolj blagi nasledniki. Resnici na ljubo so leta omehčala tudi Rodeta, in ko je te dni pri biserni maši znova spregovoril zaradi covida razredčeni množici vernikov – ki pa je bila vseeno množica – je bil na videz spravljivejši, četudi v resnici ne drugačen kot nekoč.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Die Welt je eden izmed najvplivnejših nemških časopisov, načeloma konservativen, a v nemškem smislu, to pomeni, da je po slovenskih merilih razmeroma odprt, liberalno kozmopolitski.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
V sobotnem Delu je nekdanji finančni minister, ugledni ekonomist dr. Dušan Mramor, napisal uničujočo kritiko zamisli o demografskem skladu, ki naj bi v imenu skrbi za starejše generacije upravljal kapitalske naložbe države.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
Kako politični jezik opozarja, v kakšno družbo se spreminja Slovenija
Victor Klemperer je bil asimiliran evropski Jud, ki je v mladosti prestopil v protestantizem. Sam zase je trdil, da je Nemec, in zato je bil tako pretresen, ko se je njegovemu nemškemu narodu, skupnosti, katere del je bil nekoč tudi veliki Goethe, zgodil nacizem, vse zlo, ki mu je sledilo.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
V službi politike in pridobitnih dejavnosti
Na začetku druge iraške vojne, ko je zmagovita Busheva koalicija napredovala proti Bagdadu, proti zmagi, ki pa se je hitro sesedla v poraz, je Huseinov propagandni urad vodil Mohamed Said Al Sahaf.
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
Komu predsednik vlade pošilja čestitke za rojstni dan in kdo vse to plačuje?
Andreja L. (ime je izmišljeno, pravo poznamo v uredništvu) je bila dolgo leta članica stranke SDS, brez funkcija, tiha in anonimna. Dobivala je strankarsko pošto, dopise, pozive, verjetno tudi čestitke za rojstni dan. Umrla je pred osmimi leti, a njeni svojci so strankarsko pošto še vedno dobivali. Večinoma je niso odpirali ali pa so jo metali v smeti.
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Gregor Virant je bil nekoč minister za javno upravo, pa tudi predsednik pozabljene Državljanske liste in velik zagovornik teh in onih etičnih kodeksov, s katerimi naj bi se v slovensko politiko vrnila morala. Njegov namen je bil dober, a bil je naiven – »res nima političnega talenta,« je v tistem času pripomnil neki njegov politični sopotnik. Težava je bila v tem, da je prav ta Virant kot nekdanji minister prve Janševe vlade več mescev dobival finančno nadomestilo, četudi je hkrati služil s svetovanjem različnim podjetjem. To se mu ni zdelo sporno, saj je takšno financirano »brezposelnost« omogočala zakonodaja. Minister Virant je kasneje zapustil Janeza Janšo in tudi odšel iz politike. Zdaj živi v Parizu, je direktor programa Sigma pri OECD.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Politika
V nedeljo, sredi težkih, neskončnih pogajanj o višini finančnih sredstev, ki bodo namenjena članicam EU za obnovo po pandemiji, so tuji mediji poudarili dve težavi, dve točki, zaradi katerih bi lahko pogajanja, ki naj bi rešila EU, propadla. Prva je bila pričakovana. Šlo je za zahtevo razvitejših članic, naj se zniža višina nepovratnih sredstev, namenjenih državam članicam. To je logično, varčne države, države razvitega severa, že leta poskušajo evropsko financiranje povezati s takšnimi in drugačnimi finančnimi reformami, hkrati pa ne zaupajo drugim državam, Italiji, Španiji, Grčiji, tudi državam Vzhodne Evrope, da evropska sredstva uporabljajo pravno korektno.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Da bi lažje razumeli, kaj se bo 13. julija dogajalo v Trstu, kaj pomeni, da bosta tam skupaj predsednik Italije Sergio Mattarella in njegov prijatelj, slovenski predsednik Borut Pahor, se moramo za hip ozreti v preteklost. Pomembne so tri slike. Tri dejanja.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Nobeni vladi ni vseeno, kako je videti, tudi v politiki velja, da se podoba lažje prodaja kot vsebina.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika
Oklepniki, helikopterja, letalo in rakete
ZDA so država, ki v Nato, v to strateško, vojaško zavezništvo, v ostalino hladne vojne, zmeče največ denarja. Kar dve tretjini Natovih sredstev prihajata iz Washingtona. Kar je logično. ZDA so vojaška sila, a so hkrati imperij, ki izgublja svetovni primat. V številkah to pomeni, da so leta 2019 za vojsko namenile 3,42 odstotka BDP, mala Slovenija pa 1,04 odstotka, pri čemer se slovenska sredstva (in slovenski BDP) zadnja leta povečujejo. Natov namen je, da države članice za vojsko namenijo vsaj dva odstotka BDP. Slovenija naj bi ta odstotek dosegla leta 2035. Vsaj tako je bilo napisano v januarja sprejeti beli knjigi za obrambo, ki je nastala pod patronatom že skoraj pozabljenega obrambnega ministra Karla Erjavca.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika
Donald Trump že dlje grozi, da bodo ZDA spremenile zunanjo politiko, prosto po geslu America first naj bi postale izolacionistične. Tako naj bi v kratkem začele zapirati kopico oporišč, ki jih imajo na vseh koncih sveta. V Nemčiji je takšnih oporišč 41, v njih pa je 34.500 vojakov. Na vrhuncu hladne vojne je bilo v Nemčiji sicer več kot 200 ameriških vojaških oporišč.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Družba
»Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!«
Kakor se spodobi in je pravično, je bila na predvečer dneva državnosti v ljubljanski stolnici maša v čast domovini. Prišli so izbrani politiki in funkcionarji, v prvi vrsti sta v skladu s protokolom in osebnim prepričanjem sedela Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Družba
Jernej Šček: »Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci«
Jernej Šček na tržaškem liceju Franceta Prešerna, gre za srednjo šolo, gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, poučuje filozofijo in zgodovino. Na ljubljanski Filozofski fakulteti opravlja doktorat znanosti iz renesančne filozofije. Zase pravi, da je zaveden Tržaški Slovenec. Ko govori o Sloveniji, o izkušnji tujstva in domačnosti, govori zelo ognjevito. Še bolj neposreden in jasen je pri vprašanju, zakaj je antifašizem temeljno vrednotno središče večine Slovencev iz tistega okolja in zakaj je poenostavljanje, enačenje antifašizma in komunizma, to torej, kar počne aktualna vlada, intelektualna lenoba in političen konstrukt, ki neposredno škodi vsem Slovencem z obeh strani meje.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Družba
13. junija je bila v beograjskem Centru za kulturno dekontaminacijo objavljena deklaracija »Ubranimo zgodovino«. Sestavili so jo najuglednejši zgodovinarji in intelektualci iz Srbije, pridružili in sooblikovali pa so jo tudi številni drugi, med njimi hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić, sarajevski pisatelj v bostonskem azilu Aleksandar Hemon, politični filozof Igor Štiks, antropologinja Svetlana Slapšak, slovenski zgodovinar Božo Repe … Trditev, da je treba ubraniti zgodovino, je na prvi pogled odveč; zgodovino pač imamo, nihče je ne more napasti, spremeniti, uokviriti. Vendar se dogaja ravno to: zgodovina postaja mitološka pripoved, poljubna zgodba političnih elit.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Vrača se nekdanja glavna piarovka Janeza Janše
Katja Ujčič je bila v tistih prvih mesecih edine prave pomladne vlade, v letu 2004 in še malo dlje, glavna PR-ovka Janeza Janše. Bila je njegova desna roka, sledila mu je povsod, odpirala mu je vrata in medijem pojasnjevala njegove misli. A ljubezen ni trajala dolgo. Nenadoma je Katja Ujčič odšla. Razkrila je, da odhaja novim izzivom naproti. Jeseni leta 2006 je postala svetovalka Marka Kryžanowskega, tedanjega predsednika uprave Petrola. Bil je čas špekulacij, da bosta Petrol in ruski Lukoil ustanovila skupno podjetje. Do združitve ali ruskega prevzema Petrola takrat ni prišlo, poniknila pa je tudi Katja Ujčič, ki je potem delala na državni družbi DSU.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, je po poklicu gradbeni inženir. V času gorkega socializma je bdel nad vzdrževanjem avtocest, nato v ljubljanskem javnem podjetju VO-KA usmerjal vzdrževanje in obnovo vodovodnega sistema ter se potem znova vrnil na ceste, na Dars, kjer je postal član uprave.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
»Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«
Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Družba
»Stranka na oblasti ceni domoljubje, ker so njeni vodilni ideologi nekdanji komunisti«
Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada za »najboljše izvirno literarno delo« v slovenskem jeziku. Med štirimi nominiranci je tudi knjiga Ljudomrznež na tržnici pesnika, pisatelja, režiserja Vinka Möderndorferja, nekdanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, znanega po ognjevitih govorih, bodicah, ki jih je na odru Cankarjevega doma namenjal vladajoči eliti. V knjigi je med drugim zapisano, da je obstoj Slovencev odvisen zgolj od obstoja slovenske umetnosti, umetnost nas določa kot narod.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Romana Tomc, evropska poslanka iz SDS, se je v času, ko je kandidirala za predsednico Slovenije (na volitvah jo je leta 2017 podprlo 13,7 odstotka volivcev), prikazovala za modro, umirjeno in spravno političarko. Nasprotje tistega, kar je njen šef, predsednik SDS Janez Janša.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Družba
O zagatah z besedo janšizem in zmotah, povezanih z njo
Prejšnji četrtek je v parlamentu govoril predsednik vlade Janez Janša. Med drugim se je obregnil ob proteste. Zmotili so ga predvsem napisi »Smrt janšizmu, svoboda narodu«. Besedi smrt in janšizem se na teh ali onih protestih nista pojavili prvič, a predsednik vlade ima prav. Kakršnekoli grožnje s smrtjo so absolutno nedopustne. Janševa politična misel je nato dobila nadaljnje izpeljave, nekateri, namenoma uporabljamo to oznako, režimski mediji pa so zaradi spornih besed pisali celo o grožnjah z atentatom in državljansko vojno.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
V ponedeljek zvečer je bil uradni profil slovenske vlade na Twitterju, ureja ga direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija, zelo dejaven. Zdelo se je, da se dogaja nekaj pomembnega. Je bila v tiskovnem središču vlade izredna tiskovna konferenca? Je koalicija sprejela usodno odločitev? Nič takšnega, le predsednik vlade Janez Janša je imel intervju na strankarski televiziji Nova24TV, na Twitterju pa so vladni uslužbenci redno in promptno objavljali izseke iz njegovega govorjenja.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
V nedeljo zvečer, dva dni po velikih kolesarskih protestih, sta v studiu nacionalne televizije sedela ugledna gosta. Eden je bil Dimitrij Rupel, nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve, ki danes piše javna pisma in spomenice v podporo ponovnemu političnemu sopotniku Janezu Janši in njegovi vladi. Na drugi strani je bil pesnik Boris A. Novak, prejemnik velike Prešernove nagrade in eden izmed 118 podpisnikov pisma »Foruma za demokracijo«, ki opozarja, »da so posegi nove vlade v ustanove nadzora dokaz avtoritarne oblasti«. Dimitrij Rupel in Boris A. Novak sta bila nekoč sodelavca, skoraj prijatelja, bil je to čas oblikovanja in nastajanja Nove revije, kulturniške revije, ki je v osemdesetih letih v socialistični Sloveniji začela odpirati prostore svobode. Ni bila edina, ki je to počela. A bila je pomembna.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Vrag je resnično vzel šalo. Pisanje o slovenskih medijih, ki ga je te dni na osebni Facebook strani in na uradni strani vlade objavil premier Janez Janša, pismo o žabah, ki se kuhajo in skuhajo, o rimskih legijah, o vojni z mediji, ki je politiki domnevno ne morejo nikoli dobiti, vse te velike in zmedene besede predsednika vlade je treba jemati zelo resno.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Matej Tonin je predsednik stranke, ki v daljši različici imena vsebuje tudi besedo »krščanski demokrati«. Nič posebnega, Nova Slovenija je vseskozi zagovarjala tradicionalen pogled na svet, njeni predstavniki so govorili o krščanskih koreninah Evrope, razpravljali so tudi o svetosti življenja. Stranka svojega »intimnega« odnosa do boga ni nikoli skrivala. Ne nazadnje je Matej Tonin skupaj s strankarskim vrhom »v zahvalo za prejeto milost in priprošnjo za pomoč v naslednjih dneh, da se odločijo v korist domovine,« nekaj dni po volitvah leta 2018 iz Ljubljane romal na Brezje, kjer je iz rok patra prejel božji blagoslov.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
»Minister, zdaj pa ga že pošteno lomite«
Med temelje demokratične države sodita koncepta vladavine prava in pravičnosti. To pomeni, da mora obstajati zakonita pravna podlaga, opisana v zakonu in ustavi, ki določa, kaj je dopuščeno in kaj ni. Prav tako velja načelo, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanja, za katera ni določeno, da so kazniva. Pravičnost pomeni tudi enakost posameznikov pred zakonom – za enaka dejanja morajo biti ljudje obravnavani in kaznovani enako.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Sveti Jožef, Janez Janša in 1. maj
Te dni, ko sta minila dva državna praznika, se je zdelo, da za predsednika vlade Janeza Janšo obstaja zgolj eden. Konkretneje, državljanom in državljankam, prebivalcem in prebivalkam Slovenije je voščil zgolj ob 1. maju, prazniku dela. Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ni pripravil nobene poslanice ali nagovora, modrih misli ali voščila.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Triindvajset hrvaških županov je poslalo pismo Janezu Janši in Borutu Pahorju ter Andreju Plenkoviću in Zoranu Milanoviću. Ker gre za javni dopis županov obmejnih občin, njegova vsebina ni presenetljiva. Hrvaški župani so zaskrbljeni zaradi zaostrovanja odnosov med državama. V pismu so zapisali, da so presenečeni nad pobudo slovenskih kolegov, ki so predlagali uveljavitev člena 37 a zakona o obrambi. Tistega člena, ki vojski na obmejnem območju podeljuje policijska pooblastila.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Vrnimo se najprej malce v zgodovino, ne preveč nazaj, v pomlad leta 1988, ko je vojaško sodišče tedanje Jugoslovanske ljudske armade zaprlo štiri mlade Slovence, tri civiliste (dva urednika Mladine in enega sodelavca Mladine) in enega vojaka, ker naj bi pridobili in razširili tajen vojaški dokument, ki je vseboval navodila, kako naj se vojaške enote pripravijo na nemire civilistov. Tega so preiskovalci odkrili v prostorih podjetja takratnega komentatorja Mladine in v tedanjih prostorih uredništva Mladine na Resljevi ulici v Ljubljani. Sledil je spontan politični odpor, nastal je Odbor za varstvo človekovih pravic, na Roški ulici v Ljubljani, kjer je stala stavba, v kateri je bilo vojaško sodišče, pa so v času sojenja potekale demonstracije. Vsak dan se je pred stavbo zbrala mirna množica ljudi. Nihče jih ni zares oviral. Policisti so ravnali korektno, protestnikov praviloma niso preganjali, sistematično popisovali in tudi kazni za te ali one prekrške niso pisali, le promet so usmerjali. Svobode zborovanja in drugega javnega zbiranja, ki je bila zapisana že v jugoslovanski socialistični ustavi iz leta 1972, niso omejevali. Kar je sledilo, je znano. Demokratizacija družbe in nastanek pluralistične Slovenije.
