Peter Petrovčič
-
6. 5. 2021 | Svet
Ko skrajni desničarji ogrožajo državo
V torek je nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer priredil tiskovno konferenco in na njej domačo, evropsko in siceršnjo javnost obvestil, da so v Nemčiji zločini skrajnih desničarjev porasli na novo rekordno raven, ter da odražajo »brutalizacijo« nemške družbe in predstavljajo največjo grožnjo stabilnosti države.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
Nezakonite globe ostajajo v veljavi
Vlada ljudem že več kot leto vlada predvsem z (vladnimi) odloki, mimo za sprejemanje pravno zavezujočih norm pristojnega državnega zbora. In odločitve, ki jih sprejema, pomenijo resne posege v človekove pravice. Res je, v izjemnih razmerah so potrebni izjemni ukrepi, tudi vladanje z odloki, ki omogoča hitrejše odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. A izjemne razmere so postale nova normalnost, zato bi se tudi sprejemanje sprotnih odločitev moralo vrniti v državni zbor, ki bi v tem času moral, če ga ne bi hromila vlada, svoje delovanje prilagoditi razmeram. Sploh, ker se posledice vladanja z dekreti vedno očitneje kažejo v obliki sistematičnih kršitev človekovih pravic.
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
Pazljivo v policijskih postopkih
Odkar je na oblasti vlada Janeza Janše, večjo represivnost policije opazi tudi nevtralni opazovalec. Policija popisovanje uporablja za zastraševanje, fizično odstranjuje mirne protestnike. Še bolj represiven je bil njen odziv na nasilnem protestu, ki ni potekal v organizaciji petkovih protestnikov. Novembra je v množico izstrelila solzivec, prvič je zoper protestnike uporabila novi vodni top, sploh prvič pa se je zgodilo, da je v protestnike streljala z gumijastimi naboji.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Politika
Proti- ali pro- Janševo sodišče?
Ustavno sodišče zadnje čase doživlja vedno hujši politični pritisk. Predsednik vlade in vodilni predstavniki SDS ustavne sodnice in sodnike neposredno in prek svojih medijev ter aparata na družabnih omrežjih obtožujejo, da spodkopavajo vladna prizadevanja za zajezitev epidemije in s tem ogrožajo zdravje ljudi, zato jim grozijo, da bodo morali za svoje ravnanje prevzeti odgovornost. Vse to pa lahko sodnice in sodniki počno zato, ker je zdajšnja sestava ustavnega sodišča prevladujoče naklonjena političnim strankam, nasprotnicam SDS. Pa je res tako? Ima ne-Janševa politika na ustavnem sodišču res takšno moč, kot jo je pred leti imela Janševa? In ali ustavno sodišče res nagaja vladi?
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Politika
Čeprav se včasih zdi, da ustavno sodišče z nekaterimi odločitvami vendarle sili vlado k spoštovanju ustave in zakonodaje, je, predvsem pri zadevah, povezanih z epidemijo in v zvezi z njo z najbolj grobimi posegi v človekove pravice, ljudi pustilo na cedilu. Razlog za to je seveda kot vedno treba iskati skoraj izključno v poimenski sestavi ustavnega sodišča. Od te je odvisno, kako to sodišče odloča, o čem odloča in – to je morda najpomembneje – o čem ne odloča. Ko govorimo o tem, imamo v mislih za družbo in državo pomembne zadeve, torej zadeve, ki se tičejo več ljudi ali celo vseh prebivalcev Slovenije.
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Družba
»Svojih dejanj ne obžalujem in sem nanje ponosen. Po mojem prepričanju je postopek obravnave na sodišču in na centru za socialno delo neupravičen,« so besede, s katerimi je zagovor na sodišču začel mladoletni mariborski dijak Matic, eden od treh dijakov II. gimnazije Maribor, ki so februarja na Trgu svobode v Mariboru z mirnim protestom zahtevali vrnitev v šole in se po posredovanju policije znašli pred sodiščem.
-
15. 4. 2021 | Politika
Protesti kmalu spet dovoljeni?
Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem letu že velikokrat skušal prisiliti poslance državnega zbora, da bi podprli kandidaturo ustavnega sodnika po želji SDS; nadomestil naj bi ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki bi se ji mandat moral izteči že julija lani. A predsednik republike doslej s kandidati, za katere je bilo jasno, da so kot predlog prišli iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ni uspel, saj mu je državni zbor že dal vedeti, da takega načina izbiranja ustavnih sodnikov (všečnih SDS) ne podpira. Zavrnili so namreč Anžeta Erbežnika, Barbara Zobec pa je od kandidature odstopila, ko je ugotovila, da ne bi prejela dovolj glasov. Državni zbor je ob tem zelo jasno nakazal, da večina za politično manj profilirane kandidate obstaja; javno izrečeno podporo (tudi v delu koalicije) je recimo imel Andraž Teršek, ki na koncu ni bil izvoljen zaradi posredovanja SDS. A zdaj predsednik Pahor državnemu zboru spet »vsiljuje« novega kandidata s podporo SDS.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Policijska specialna brigada Moris?
Sedanje vodstvo policije je sredi marca spremenilo sistemizacijo delovnih mest v policiji. Trdi sicer, da ne gre za novo sistemizacijo, pač pa za spremembe in dopolnitve doslej veljavne notranje organizacije. Toda prav s to sistemsko spremembo si je bistveno olajšalo nadaljnje kadrovske menjave po celotni vodstveni strukturi. A ne le to: namen je bil tudi omogočiti nove zaposlitve, pri čemer pa ne gre za katerekoli zaposlitve; na policiji bodo zaposlili kar 54 novih ljudi na oddelku za tajno policijsko sledenje in opazovanje, celoten proces pa poteka brez javnega razpisa in celo brez internega razpisa. Izbira teh novih ljudi je popolnoma prepuščena vodstvu policije. Bo ta dobila več deset novih zaposlenih s člansko izkaznico SDS, in to ravno na enem od najobčutljivejših področij? Ali to pomeni dokončen politični prevzem policije, ki ga bo izpeljala politična stranka, in s tem pridobitev vpliva, ki ne bo odvisen od vsakokratnih (političnih) menjav v vodstvu policije?
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?
Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti.
-
16. 4. 2021 | Mladina 15 | Politika
Nedavne spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so poslabšale položaj tujcev pri nas. Zakon o tujcih je uvedel pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar je običajna zahteva šele ob pridobitvi državljanstva. Nekatere evropske države ta pogoj določajo že za status stalnega prebivanja, druge ne. Vlada pravi, da skrbi za integracijo, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa to vidijo v luči »omejevanja dostopa do uveljavljanja različnih pravic, ki so vezane na stalno prebivanje«. »Namen varstva slovenske kulture je treba uresničiti drugače, je pa dejstvo, da se lahko ta predlog razume tudi kot poskus indirektne diskriminacije. Predlagamo, da se pogoji znanja slovenščine umaknejo in da se ta interes države dosega z ukrepi kulturne politike,« so še pred sprejemom zakona pozivali nevladniki. Ob tem so se spraševali, ali bo država pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje zahtevala tudi od »zaželenih« tujcev, tu živečih poslovnežev, direktorjev multinacionalk in podobnih.
-
11. 4. 2021 | Politika
Dobra dva milijona evrov nezakonito izrečenih glob
V začetku decembra lani je ustavno sodišče odločilo, da sklepi, s katerimi je vlada podaljševala svoje odloke, v katerih je zapovedovala nošnjo maske, prepovedovala shode, določala policijsko uro in prepovedovala prehajanje regijskih in občinskih meja, niso veljavni, saj jih vlada ni objavila v Uradnem listu. Tedaj je bilo jasno, da je policija na podlagi teh pravnih aktov, ki sploh niso bili pravno veljavni, izrekla številne kazni, ki jih ne bi smela. A od takrat se ni zgodilo nič.
-
8. 4. 2021 | Politika
Lahko greste v tujino! Lahko greste v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško!
Ustavne sodnice in sodniki so odločili, da bodo presojali ustavnost vladnega odloka, ki omejuje potovanja v države na rdečem seznamu, med katere sodijo tudi vse sosednje države. Obenem so do končne odločitve v zadevi tudi zadržali omenjeno določbo vladnega odloka in s tem slovenskim državljanom omogočili pot iz države.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Družba
»Sobe za okužene naj bodo v najvišjih nadstropjih, saj zrak potuje večinoma od spodaj navzgor«
Epidemija covid-19 se nadaljuje v tretji val in verjetno to ni zadnja virusna epidemija, ki je doletela človeštvo, zato si velja zapomniti nekaj temeljnih načinov za ravnanje v času epidemij. Poleg ohranjanja ustreznega psihofizičnega stanja je gotovo eno od osnovnih ravnanj vzdrževanje čim boljšega zraka v zaprtih prostorih oziroma čim večje prezračenosti prostorov. Če bi bila slednja, predvsem v manjših prostorih, kjer se zadržuje več oseb, dobra, bi se virus širil precej počasneje. O tem smo se pogovarjali z Mitjo Lenassijem, strokovnjakom za prezračevanje in predsednikom upravnega odbora matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Prvo aprilsko soboto se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo večje število ljudi, ki so zahtevali odprtje šol in vzklikali protivladna gesla. Policijo je presenetila množičnost shoda in je hitro opustila možnost izločevanja posameznikov in pisanja glob, namesto tega so si policisti namestili telesne kamere in posneli obraze zbranih. Kasneje isti dan so sporočili, da bodo vsi, ki so bili tam in jih bo policija s prepoznavo obrazov lahko identificirala, na dom prejeli sporočilo o globi.
-
8. 4. 2021 | Politika
9 in 5 let stari sestrici vložili pobudo za ustavno presojo o zaprtju šol in vrtcev
Sestrici, stari 9 in 5 let, ki obiskujeta 4. razred osnovne šole in zadnje leto vrtca, sta na ustavno sodišče vložili pobudo za ustavno presojo več vladnih odlokov in sklepov, s katerimi vlada zapira, odpira šole in tudi sicer ureja osnovnošolsko izobraževanje v času epidemije novega koronavirusa ter tudi pobudo za presojo za zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. In ustavno sodišče je v veliki večini sledilo pobudnicama in bo presojalo omenjene pravne akte. Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi proti trem, proti sta, kot običajno, glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, pa tudi sodnik Rajko Knez.
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Takoj se najde sto odvetnikov, ki zastopajo pokvarjene politike
Minister Zdravko Počivalšek je pred dnevi našteval krivce za to, da epidemiološke razmere v Sloveniji niso boljše. Med njimi ni oblasti, saj ta dela vse prav, so pa številni drugi, ki spodkopavajo njena prizadevanja. Med drugim je dejal: »Takoj se bo našlo sto odvetnikov, ki bodo nudili brezplačno pravno pomoč vsem, ki ukrepe kršijo.«
-
27. 3. 2021 | Politika
Policija je od 24. oktobra lani do 17. marca letos obravnavala 34.552 kršitev vladnih prepovedi. V postopkih so napisali 13.789 glob v skupni vrednosti najmanj 5.515.600 evrov. Gre za številke, ki so jih od policije pridobili na časniku Dnevnik.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Da je vlada med epidemijo zlorabila policijo za zastraševanje ljudi, je dejstvo. Pretirana strogost pri nadzorovanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa in grobost kaznovanja, preganjanja in nasploh obravnave vseh, ki kritiko oblasti izrazijo na javnem kraju, pa dobiva širše posledice za policijo in s tem za državljane. Omenjena politična zahteva po stopnji policijske represije, kakršne doslej nismo poznali, se kaže tudi v siceršnjem povečanju represivnosti v policiji, na področjih in v zadevah, ki z epidemijo ali ukrepi za zajezitev širjenja virusa nimajo nobene zveze.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Vlada oziroma SDS je že prevzela nadzor nad policijo, nima pa še nadzora nad tožilstvom in sodstvom, ki bi ji dokončno omogočil popolno oblast in imuniteto pred lastnim ljudstvom. Zato so zdajšnji pritiski na tožilstvo tako brezkompromisni. Javno se v najbolj grobi obliki kažejo z neimenovanjem tožilcev. Postopek stoji že mesece, saj vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja.
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Ustavni sodnik, drugačen od drugih
Ustavni sodnik, ki je bil izvoljen na izrecno zahtevo SDS, ddr. Klemen Jaklič, kolegom na splošno in poimensko rad očita intelektualno podhranjenost, nemoralnost ali političnost, zdaj pa je sam vedno pogosteje deležen takšnih očitkov. Vse verjetneje se zdi, da je akademski naziv pridobil mimo veljavnih pravil igre. Hkrati je sodnik, ki najmanj vestno opravlja svoje delo, saj manjka na tretjini sej. In kdo je odgovoren za posredovanje tajnih informacij z ustavnega sodišča vladi, če ni on?
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Da sta med državnimi podsistemi, ki so na prednostnem seznamu SDS za destabilizacijo, demontažo in ne nazadnje prevzem, čisto na vrhu sodstvo in tožilstvo, ni skrivnost. Takšno dogajanje že leta opazujemo v nekaterih višegrajskih republikah, po katerih se zdajšnja slovenska vlada zgleduje. Toda izkušnje iz teh držav učijo, da je to ena izmed težjih nalog. Ne nemogoča, a zagotovo zahtevnejša kot spreminjanje številnih drugih delov države in družbe po svoji podobi. Razlog je seveda v tem, da gre za pravosodne organe, ki so pogosto ravno zadnji branik pred politiki, ki so za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati in tudi kršiti marsikaj, celo zakonodajo, ustavo in mednarodne pravne akte. Prav zato evropske povezave, Evropska unija in Svet Evrope samostojnost sodstva in tožilstva in njuno neodvisnost od zlonamerne politike varujejo nekoliko odločneje kot pri drugih sistemih.
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Protitujsko zakonodajo, ki so jo pod vodstvom Aleša Hojsa napisali na notranjem ministrstvu, gre za spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, je koalicija potrdila v pristojnem parlamentarnem odboru in zdaj čaka le še na potrditev na plenarni seji prihodnji teden. Predlog zakona prinaša številne novosti, ki slabšajo položaj neželenih tujcev, torej prosilcev za azil, beguncev s statusom, pa tudi tujcev, ki pri nas opravljajo dela, za katera je potrebnih malo kvalifikacij, in večinoma prihajajo z Balkana.
-
12. 3. 2021 | Politika
Avtomatska prepoznava registrskih tablic
Zakaj po slovenskih cestah vozijo policijski avtomobili z vgrajenimi kamerami za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, če pa tega orodja policija ne bi smela uporabljati, ker je ustavno sodišče poleti 2019 razveljavilo zakonske člene, ki to urejajo? Vprašanje je na mestu, zastavili pa so si ga na spletnem portalu Žurnal24.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Dijaki proti diktaturi. In diktatura proti dijakom.
S ponedeljkom so se v šolo vendarle začeli vračati tudi dijaki nižjih letnikov. Verjetno bi bili tako oni kot njihovi starejši kolegi in osnovnošolci še vedno doma in niti vsak drug teden ne bi šli v šolo, če zoper zaprtje šol, kot ga v času epidemije ni poznala praktično nobena druga država, javnost ne bi izvajala pritiska, tudi prek same šolajoče se mladine. Mariborski dijaki so tako pred mesecem dni na protestu na Trgu svobode zahtevali odprtje šol – a mesec za tem so na dom prejeli obvestila o denarnih kaznih in pozive na sodišče.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Ko je pred tedni »anonimni vir« z ustavnega sodišča razkril, da je ustavni sodnik dr. Rok Čeferin odločal v eni izmed zadev, v kateri je pred leti odločal kot član odvetniške zbornice, je propagandni stroj SDS ogorčen zahteval Čeferinov odstop. A nikakor ne gre za načelnost, kot bi bilo morda videti na prvi pogled, nasprotno: za dvojna merila in politično motivirano akcijo.
-
10. 3. 2021 | Politika
Grims: »Sejo bom sklical za nedeljo!«
Po »konsolidaciji« v »lastnih« vrstah vlada ali bolje rečeno kar SDS nadaljuje z zastavljenimi nalogami demontaže medijskega trga, kadrovanji in nasploh spreminjanjem družbe po svoji podobi, kamor sodijo tudi napadi na različne (manjšinske) družbene skupine. In med slednjimi so zdaj na prvem mestu begunci. Na ministrstvu za notranje zadeve so v zakon o tujcih in zakon o mednarodni zaščiti zapisali številne novosti, ki so uperjene proti nezaželenim tujcem, med drugim ponovno celo možnost, da država povsem prekine izvajanje pravice do azila, k čemur jo zavezuje mednarodno pravo in ki je bila s strani ustavnega sodišča pred časom že spoznana za neustavno in razveljavljena.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Ministrov odvetnik, ustavni sodnik?
Gospodarski minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek je v težavah. Zaradi nabav medicinske opreme, predvsem ventilatorjev v poslu z Geneplanetom, je v (pred)kazenskem postopku. Po vsej verjetnosti ga bo obremenilo tudi poročilo računskega sodišča o nabavi zaščitne in medicinske opreme. Zdravko Počivalšek je gospodarstvenik in politik. Za prve omenjene težave z zakonom niso nujno ovira, včasih so celo prednost: žal sodni in drugi podobni postopki v Sloveniji pogosto ne vplivajo na možnost (uspešnega) nadaljevanja politične kariere.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Črna knjiga nezakonitih vračanj
»Nihče poslej ne bo mogel več reči, da se to ne dogaja,« je na virtualni tiskovni konferenci ob predstavitvi Knjige nezakonitih vračanj (The Black Book of Pushbacks) dejala Malin Björk, švedska evropska poslanka iz vrst levice (GUE/NGL). Gre za prvo takšno publikacijo. Obsega več kot 1500 strani in prikazuje brutalno nasilje, ki so ga nad več kot 12.600 ljudmi izvajali uradni organi na mejah držav na balkanski poti. Med drugim so natančno popisani tudi 128 primerov izgonov iz Slovenije in verižna vračanja iz Italije.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Družba
»Družbeni diskurz mora biti dovolj odporen, da ne pristane na teorije zarote o Sorosu in Kučanu«
Vladavina prava in pravna država sta nedoločna pojma, ki marsikomu ne pomenita ničesar. Tudi vlada pa vedno odločneje ravna tako, kot da res ne pomenita ničesar. Ampak, prav nasprotno, gre za pojma, ki se, ko ju razplastimo na posamezne pravice, tičeta vsakega od nas. O vladnem odnosu do pravne države in posledicah, ki jih prinaša, pa tudi o naraščajoči avtoritarnosti in represiji smo govorili z dr. Sašo Zagorcem s Pravne fakultete v Ljubljani.
