Peter Petrovčič
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga spremembe zakona o urejanju trga dela. Med njimi je tudi uvedba pogoja znanja slovenskega jezika za brezposelne, prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Kdor ne bo znal slovensko, se lahko poslovi od nadomestila za brezposelnost, in to čeprav izpolnjuje iste pogoje kot brezposelni državljani.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
Nemčija je pred dnevi vložila milijon evrov v raziskavo, ki naj bi dognala, ali je mogoče starost prosilcev za azil ugotavljati z ultrazvokom. Če bodo izsledki pozitivni, bi ultrazvok lahko nadomestil telesu precej bolj škodljivi rentgen, ki ga (res da izjemoma) uporabljajo zdaj. Ne, ne gre za uporabo medicinskih pripomočkov za potrebe ugotavljanja zdravstvenih težav, pač pa izključno za potrebe ugotavljanja (prave) starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Mladoletni prosilci, včasih še otroci, imajo pač nekoliko več pravic kot polnoletni. V skladu z mednarodnimi konvencijami jim pripada večja stopnja zaščite. Mladoletniki so recimo nameščeni v oddelek, kjer je bolje poskrbljeno za njihovo varnost. In če ne drugega, je običajno (v Nemčiji je že tako) vsaj v času njegove mladoletnosti precej otežena izročitev v državo izvora.
-
Sta tudi funkciji poslanca in občinskega svetnika nezdružljivi?
»Bil sem eden redkih, ki smo z obema rokama sprejeli nezdružljivost funkcij. Šel bi še dlje in ločil tudi funkcijo občinskega svetnika in poslanca, to je kolizija interesov. Tudi na občinski strani si bo treba naliti čistega vina,« je pred dnevi v intervjuju za časnik Večer dejal premier Marjan Šarec. Nezdružljivost županske in poslanske funkcije je bila uzakonjena že pred leti, bi bilo treba enako storiti s funkcijo občinskega svetnika?
-
Vrhovno sodišče je pred dnevi razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero je bil nekdanji župnik v Preski Franc Klopčič obsojen za spolno zlorabo otroka. To se je zgodilo 15 let po domnevni zlorabi in sedem let po začetku policijskih, tožilskih in sodnih postopkov.
-
Podpovprečna ali nadpovprečna vlada?
Vlada Marjana Šarca je za zdaj zamenjala manj vodstvenih delavcev v javni upravi od dolgoletnega povprečja zadnjih petih vlad, a za menjave ima na voljo še veliko časa. Če bo nadaljevala s tem tempom, lahko preseže celo rekord, ki ga je pred leti postavila druga Janševa vlada.
-
Iz aktualne novele zakona o kazenskem postopku so na ministrstvu za pravosodje že pred novim letom umaknili najspornejše novosti – opustitev sodne preiskave in sporna zaslišanja na policiji –, ki so bile predvidene že v času prejšnje vlade. V noveli ostajajo le še dobrodošle novosti glede obravnave žrtev kaznivih dejanj in pa sporni »lovilci IMSI«, orodje za tajno policijsko sledenje in snemanje mobilnih telefonov.
-
Ali hitre blagajne zmanjšujejo potrebo po zaposlitvah?
Razlogi za neuporabo hitrih blagajn, kjer kupec opravi nakup brez stika z blagajnikom ali blagajničarko, so lahko različni. Lahko gre za strah pred novimi tehnologijami, morda udobje, včasih tudi potrebo po stiku z drugim človekom, kratkem pogovoru. Gotovo jih je še kar nekaj. Med njimi pa je tudi bolj proaktiven razlog – neuporaba hitrih blagajn zaradi načelnih razlogov: ker nadomeščajo trgovke, trgovce, blagajničarke, blagajnike, ljudi, zmanjšujejo število zaposlitev.
-
V zadnjih 10 letih je iz slovenskih zaporov pobegnilo le 8 zapornikov
Pobeg dveh zapornikov iz koprskega zapora je odnesel direktorja zapora Dušana Valentinčiča – odšel je v pokoj. Vrh zaporske uprave na čelu z dolgoletnim upravnikom osrednjega slovenskega zapora na Dobu Jožetom Podržajem je za zdaj obdržal položaje.
-
»Posilstvo je kaznivo dejanje. Absolutno nesprejemljivo je, da glede tega v javnosti obstajajo dvomi,« je pred dnevi dejala pravosodna ministrica Andreja Katič. V javnosti se res že nekaj časa pojavljajo dvomi o slovenski ureditvi kaznivega dejanja posilstva. Dvomi o tem, kaj posilstvo je in kaj ni. In če ni, zakaj ni. Je slovenska ureditev zastarela, onemogoča pregon posiljevalcev, spolnih napadalcev nasploh?
-
Iz grdega račka v belega laboda?
Dolga leta se že govori o tem, da je Slovenija v vrhu evropskih držav po številu tožb na evropskem sodišču za človekove pravice. To pomeni, da je ena izmed držav, ki na svojem ozemlju najpogosteje kršijo človekove pravice ali točneje evropsko konvencijo o človekovih pravicah. A to se zdaj spreminja.
-
Predsodki in stereotipi namesto dejstev
Preiskanost spolnega nasilja se iz leta v leto zlagoma povečuje. Obsodb je iz leta v leto več. Tako govori statistika. A podroben pogled vanjo razkrije povsem drugačno sliko. Več obtožb in obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki smo jim priča zadnja leta, gre na račun najnovejšega in najmilejšega izmed teh kaznivih dejanj, to je »prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva«. Kazenski pregon klasičnih kaznivih dejanj zoper polnoletne žrtve – posilstvo, spolno nasilje in spolna zloraba slabotne osebe – pa že leta stagnira ali pa celo nazaduje. V čem je težava?
-
Zakon o kazenskem postopku je zastarel. Ne omogoča hitre, učinkovite, smotrne izvedbe. To so pritiski, pod katerimi številne evropske države uvajajo novosti, ki prinesejo še več krivic v že tako zelo usodnih postopkih, ki lahko pomenijo odvzem svobode gibanja – zapor, po domače. Slovenija ni izjema. V zadnjem desetletju je uvedla številne novosti, ki državi omogočajo, da za blažja (domnevna) kazniva dejanja ljudi obsoja, ne da bi ti podali zagovor ali videli sodnika. Pri postopkih za hujša (domnevna) kazniva dejanja več kot polovica ljudi vidi sodnika le, ko jim izreče kazen, potem ko so pod pritiski tožilstva priznali krivdo v zameno za blažjo kazen. Praviloma imajo predvsem bogati in vplivni z možnostjo najboljše obrambe tiste prave pravice, ki jih na načelni ravni država obljublja vsem.
-
Dobršen del nevladnih organizacij je opozoril, da vlada Marjana Šarca ne spoštuje pravil igre, ki jo zavezujejo k javni razpravi o vseh novih predpisih. Je pa res, da ta vlada pri tem ni nič drugačna od prejšnjih. To porazno stanje kaže števec kršitev na tem področju, ki jih že leta vestno evidentirajo v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Potem ko se je vladi izteklo prvih t. i. sto dni miru, so se nevladniki vprašali, kako se je izkazala doslej. Za oceno razmer so predlagali »preprosto in zakonsko določeno merilo: ali vlada spoštuje zakonodajo, ki predvideva javno razpravo o vseh novih predpisih«.
-
Vrhovni državni tožilec Jože Kozina je bil pred par dni pred božičem tožilsko etično komisijo »obsojen« neetičnega ravnanja – škodovanja ugledu in nepristranskosti tožilstva. Bi moral generalni državni tožilec Drago Šketa zdaj zoper Kozino odrediti disciplinski postopek? Bi morala biti končna posledica takega postopka prenehanje tožilske funkcije? Neetičnih tožilcev, sodnikov in nasploh pravosodnih funkcionarjev pač nočemo! SDS oziroma njen poslanec Danijel Krivec že misli tako, na zadnji dan starega leta je vlado vprašal, ali je Kozina še primeren za opravljanje tožilske funkcije.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je ugotovila, da eno izmed groženj Sloveniji pomenijo prebivalci Slovenije, ki so se rodili zunaj nje. Konkretneje, ker Slovenijo dolgoročno ogrožajo negativni demografski trendi, bo veliko težav pri popolnjevanju sestave slovenske vojske in policije, dodatna težava pri tem pa naj bi bila, da 17 odstotkov v »Sloveniji živečega prebivalstva ni rojenega v Sloveniji«. V komisiji ima v skladu z običajem večino opozicija, torej SDS, NSi in SNS, vodi pa jo predsednik NSi Matej Tonin.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Družba
»To ostane s tabo in s tem moraš živeti«
Neža se zdi življenja polna 28-letna diplomantka ekonomije s svojo spletno trgovino, ki v prostem času najbolj uživa v plesu. Neža – ime je izmišljeno – tudi sama zase pravi, da je v najboljšem obdobju svojega življenja, vsekakor pa v najboljšem po dveh letih, odkar je sebi in svojim bližnjim priznala temno skrivnost. V zgodnjem otroštvu je bila spolno zlorabljena.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Februarja prihodnje leto bodo izbrisani »praznovali« 27. obletnico izbrisa – največje sistematične kršitve človekovih pravic v novejši slovenski zgodovini, s katero je država 25.671 ljudem protizakonito odvzela dovoljenje za stalno prebivanje. V ponedeljek pa je vlada v zakonodajni postopek vložila spremembe zakona o odškodninah za izbrisane, ki naj bi pomenile nov korak k pravičnejši popravi krivic.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Politika
Dr. Vera Kržišnik Bukić: Je v Sloveniji biti Bošnjak nekaj manj vrednega kot biti Madžar?
V Sloveniji poleg ustavno varovanih manjšin, madžarske in italijanske, obstajajo tudi precej številčnejše manjšine iz nekdanje Jugoslavije. To so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi, ki pa skoraj tri desetletja po osamosvojitvi niso bili deležni ureditve še nikakršnega pravnega statusa v Sloveniji.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
So evropske vlade, ki odkrito zavračajo sprejemanje prosilcev za azil, in so take, ki to počno nekoliko bolj v rokavicah. Te za to uporabljajo predvsem ukrepe, ki naj bi imeli odvračilni učinek na vse bodoče prosilce za azil, ki bi si želeli v njih vložiti prošnjo. Zniževanje socialnih prejemkov in drugih denarnih pomoči je takšen ukrep. Nekatere države pa znižujejo celo socialno pomoč za begunce, ljudi s priznanim statusom mednarodne zaščite in s pravnim položajem, s katerim so izenačeni z državljani.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Pred dnevi je bil predsednik SDS Janez Janša obsojen za kaznivo dejanje razžalitve dveh novinark nacionalne RTV, Evgenije Carl in Mojce Šetinc Pašek, ki ju je prek Twitterja označil za »odsluženi prostitutki«. Janša je na sojenju sodeloval in tudi podal zagovor, v njem pa posredno kar sam opozoril na pomembno vprašanje dvojne vloge, ki jo imajo politiki v javnosti.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Politika
Problema, da se sovražni govor v Sloveniji ne preganja, se zaveda tudi novi, lani imenovani generalni državni tožilec Drago Šketa. Ob nastopu funkcije je sovražni govor postavil med prednostne naloge tožilstva. Odgovornost tožilstva za to, da se je kazenski pregon na tem področju povsem ustavil, je namreč precejšnja. Zato je Šketa že pred časom kolegiju kazenskih vrhovnih državnih tožilcev predlagal, da spremenijo svoje stališče iz leta 2013 in omogočijo nekoliko večje možnosti za pregon sovražnega govora. V ponedeljek so o tem govorili na posebnem, razširjenem sestanku, a vrhovni tožilci šefovih želja niso upoštevali.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Politika
Pred časom je v medijih pod pokroviteljstvom SDS stekla akcija pridobivanja moralne in finančne podpore za uporabnico Facebooka. Začela se je z naslovom: »V Sloveniji konec svobode govora?! Zaradi zapisa na Facebooku dobila kazen 1.366,87 evra in kazensko ovadbo pri policiji!« Ker je svoboda govora bistvena sestavina svobodne družbe, v člankih v omenjenih medijih pa je bilo premalo podatkov za odgovor na skrb zbujajoče vprašanje v naslovu, smo se v zadevo poglobili.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Družba
»V gostinskem lokalu se je nahajalo 8 pripadnikov Slovenske vojske. Po nam znanih informacijah pa v sam incident izven lokala naj ne bi bili vpleteni vsi pripadniki,« so se na pretep pred gostinskim lokalom pri Pivki, po katerem je moral civilist s hujšimi telesnimi poškodbami v bolnišnico, odzvali v Slovenski vojski. Vojaki niso bili v uniformah, so se pa v lokal pripeljali s službenim vozilom. A dejstvo je, da je pretep bil. Po poročilih očividcev naj bi bili opiti vojaki »nadležni gostje« že pred pretepom, grozili naj bi bili tudi natakarici.
