-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Tisti, ki mu je država naredila krivico, kršila njegove človekove pravice, si zasluži odškodnino. Prav je tako. Še posebej, kadar gre za neupravičeno omejitev svobode gibanja, pripor, zapor.
-
13. 10. 2017 | Svet
Mladinina naslovnica kot grafit v Kataloniji
Iz Katalonije so nam poslali fotografije zidu v mestu Olot, ki ga zdaj krasi tudi ilustracija Tomaža Lavriča, ki je bila objavljena na naslovnici 40. številke Mladine, posvečene katalonskemu referendumu.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Uvodnik
Kot strela z jasnega je ta teden Slovence presenetil star podatek, večkrat objavljen tudi že v Mladini, da kar dve tretjini Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih. A TV Slovenija je treba biti hvaležen za ponovitev tega podatka – nekatere stvari nas namreč vedno znova presenetijo. Velja se na primer spomniti škandala v družbi Volkswagen, ko so ameriške nadzorne institucije razkrile, da je družba prikazovala nižje vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo njegovi dizelski avti v resnici. In takrat je mimogrede v slovensko javnost prišel tudi podatek, da so polovico članov upravnega odbora Volkswagna izbrali delavci – pri nas pa dejstvo, da morajo v delniških družbah le eno tretjino članov zasedati zaposleni, radi predstavljamo kot ostanek socializma.
-
13. 10. 2017 | Politika
Konec plastičnih vrečk v Sloveniji?
Poslanska skupina Levica je predstavila predlog šestih priporočil, ki od vlade zahtevajo, da s podzakonskimi akti prepove uporabo plastičnih vrečk, posode, pribora in mikroplastike kot surovine za nadaljnjo izdelavo plastičnih izdelkov. Pri tem vlado nagovarja, naj se ravna po francoskem zgledu - Francija je namreč septembra lani sprejela poseben zakon, ki prepoveduje tako plastične vrečke kot tudi posode in pribor, ki niso iz biorazgradljivih materialov.
-
13. 10. 2017 | Družba
Radio Mladina: Borut Mekina o pohlepu, ki so ga tudi v Sloveniji sprožile kriptovalute
Pogovor je nastal na podlagi članka Osnovni delec pohlepa, ki si ga lahko preberete v novi Mladini.
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/346541102&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Ekonomija
Kako smiselno je to početje? Jure T. ima v svojem stanovanju za Bežigradom, v Ljubljani, ogromno omaro, polno računalnikov, imenovanih rigi. Sosedje se kdaj pa kdaj pritožujejo, da na hodniku slišijo »šumenje«. V vsakem od štirih rigov je šest dragih grafičnih kartic in vsak od teh rigov za računanje porablja po 1,4 kWh energije. Sistem skupaj stane 20 tisoč evrov, računalniki delajo noč in dan, a ne rešujejo posebnega problema, temveč uganke, ki si jih sami sestavljajo. Določajo si naključne nize številk, ki jih potem »dešifrirajo«.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
Pogovor s predsednikom republike je potekal v ponedeljek zvečer, v baru Chicago v Hrastniku. Predsednik je hodil po tistih krajih, pot je bila dolga, bil je malo utrujen, a zadovoljen. Preden sva začela pogovor, je k njemu pristopil sedemletnik in rekel, da ga pošilja mama, češ, naj naredita selfi, seveda sta ga, in Pahor mu je dejal, da je zelo pogumen. Nato je govoril o sebi, o Kataloniji, Sloveniji, njeni politiki, Pučniku, Kučanu, Janši, o mednarodnih odnosih in o tem, zakaj potuje po Sloveniji. Po uri in pol sva končala. V torek ga je čakala nova etapa. Ko je odšel iz bara, je v roke segel v telefone zazrti skupini začudenih najstnikov, ki so posedali pred barom.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Družba
V Ljubljani na Streliški ulici pod Grajskim hribom, le streljaj od osrednje tržnice, v zgradbi nekdanjega strelišča in kasneje ljudske kuhinje, ki je dobila sodoben prizidek in vkopano telovadnico, domuje waldorfska šola. Waldorfska osnovna šola letos praznuje že 25 let obstoja. Družbo ji delata vrtec in gimnazija. Waldorfske osnovne šole delujejo še v Žalcu, Radovljici, Bukovici pri Novi Gorici in Mariboru. Vrtcev je po vsej državi deset. Vse ustanove skupaj obiskuje približno 1300 otrok. Zanimanje za vpis pa neprestano narašča.
-
13. 10. 2017 | Kultura
Združena glasbena tradicija Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije
V Cankarjevem domu bo 17. oktobra ob 20.00 nastopila Amira Medunjanin, odlična vokalistka in interpretka čutnih ljubezenskih pesmi sevdalink. Na svojem drugem koncertu v Ljubljani bo predstavila skladbe z albuma Damar, ki je izšel konec lanskega leta. Amira v svoji glasbi združuje glasbeno tradicijo Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije in s svojo interpretacijo tradicionalne glasbe z različnih delov sveta navdušuje občinstvo.
-
13. 10. 2017 | Kultura
V Študentskem kampusu bo otvoritev nove sezone Innocent Music s švicarsko DJ-ko Sonjo Moonear. V F Clubu bo potekal 12-urni dogodek, na katerem bodo glasbo vrteli Veztax, Angel Anx, Andy Raze, Sara Popovic in drugi, na prvem dogodku Sezama v K4 pa bodo nastopili Felis Catus, Krilc, Softskinson, Dacho, Levanael.
-
12. 10. 2017 | Politika
Izbrana kandidata za nova programska svetnika RTV Slovenija
Mandatno-volilna komisija (MVK) je Državnemu zboru (DZ) predlaga, da za nova člana programskega sveta RTV Slovenija imenuje Marjana Doro in Mateja Weissenbacha. Prvi je 14 let delal na Radio Slovenija, ko je bil leta 1994 že izbran za urednika Vala 202, pa je dobil ponudbo tudi za delo na Murskem valu, kjer je prevzel funkcijo odgovornega urednika. Mateja Weissenbacha pa je širša javnost pred nekaj leti spoznala kot predstavnika iniciative za poplavno varnost v Ljubljani, sicer pa sedi v lokalnem odboru stranke SMC četrtne skupnosti Vič.
-
12. 10. 2017 | Svet
Ob stopnjevanju napetosti med Iranom in ZDA, odkar je predsednik ZDA Donald Trump, je spletni medij ProPublica objavil zgodbo, kako je ameriška tajna služba CIA pred podpisom jedrskega sporazuma po svetu tajno financirala konference, katerih namen je bil iranske znanstvenike nagovoriti za pobeg iz države. Če bo Donald Trump umaknil podpis ZDA pod jedrskim sporazumom z Iranom, bo CIA spet organizirala več »konferenc« za pobeg iranskih znanstvenikov.
-
12. 10. 2017 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
V Kinodvoru bo od 12. oktobra dalje na ogled film Družinica v režiji Jana Cvitkoviča, ki je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel štiri nagrade vesna. V KGLU Slovenj Gradec bodo odprli mednarodni razstavi Migracije strahu in Čas za zgodbe, v Mini teatru pa bodo premierno uprizorili predstavo Natanovi otroci, ki je nastala po tekstu nemškega dramatika Ulricha Huba.
-
11. 10. 2017 | Družba
Debelih otrok bo kmalu več kot podhranjenih
V minulih 40 letih se je število debelih otrok in mladostnikov po svetu podeseterilo. Ob današnjem svetovnem dnevu debelosti je bila v medicinski reviji Lancet objavljena obsežna študija avtorjev s celega sveta, ki obravnavala medgeneracijske spremembe v prehranjenosti otrok in mladostnikov. Svoje podatke so prispevali tudi strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za šport, kjer že več kot 30 let spremljajo podatke o telesnem in gibalnem razvoju šolajočih se otrok.
-
11. 10. 2017 | Družba
V ponedeljek, 9. oktobra so se sprte strani v slovenski košarki dogovorile, kar pomeni, da bi s prvimi tekmami v vseh kategorijah pričeli konec tedna. Predstavniki sodnikov in predstavniki klubov so se po intenzivnih pogajanjih, ki so potekala prejšnji teden, dogovorili in podpisali sporazum, ki za obdobje šestih mesecev uvaja sodniške stroške, ki so veljali že v pretekli sezoni. O podrobnostih sporazuma in začetku sezone ter seveda o 'nauku' spora pa več v spodnjih odstavkih.
-
11. 10. 2017 | Svet
Madrid se sprašuje: Je Katalonija razglasila neodvisnost?
Katalonski premier Carles Puigdemont je včeraj skupaj z zavezniki v katalonskem parlamentu podpisal deklaracijo o neodvisnosti Katalonije, a hkrati pozval, da razglasitev samostojnosti odložijo za nekaj tednov. S tem je zmedel špansko vlado. Njen predsednik Mariano Rajoy namreč od njega zahteva, naj pojasni, ali je Katalonija razglasila neodvisnost, ali ne. Na podlagi njegovega odgovora pa se bodo odločili, kakšne ukepe bodo sprejeli.
-
10. 10. 2017 | Družba
"Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena"
Kriptovalute so te dni aktualne, o tem ni dvoma, a med navduševanjem nad obljubljenimi hitrimi zaslužki, ki jih žene pohlep, je premalo opozoril glede pasti. Slednje pa so bolj realne, saj večina tistih, ki se spušča v tovrstne nakupe, ne ve, v kaj pravzaprav vlaga. To je v sporočilu za javnost opozoril tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki je v zadnjem času za kriptovalute zaznal izjemno povečanje zanimanja. Zato OFS, ki ga sestavljajo članice Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance, uporabnike opozarja na tveganja, ki so jim izpostavljeni, če virtualne valute kupujejo, hranijo ali vanje vlagajo.
-
11. 10. 2017 | Kultura
Prerokbe o usodi majhnega naroda
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 16. oktobra ob 19.30 gostoval Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba z baletno različico drame Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi v koreografiji in režiji Lea Mujića, ki je pripravil tudi libreto in izbral glasbo Ludwiga van Beethovna in Sergeja Rahmaninova. Gospoda Glembajevi, najbolj znana drama Miroslava Krleže je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu doživela uspeh ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Poslanec SDS Branko Grims je v državnem zboru že večkrat navajal Winstona Churchilla. No, vsaj misli, da ga je. Na 33. redni seji, ki je potekala prejšnji teden, je med razpravo o beguncih in njihovih domnevnih zlih namenih dejal: »A veste, odgovor o tem je v tistem preprostem stavku Winstona Churchilla o politiki: Zaupanje je dobro, ampak kontrola je pa še boljša.« Težava je v tem, da nikjer ni dokaza, da bi Churchill to kadarkoli rekel. Ta navedek številni viri pripisujejo nekemu drugemu politiku – ruskemu voditelju in komunistu Vladimirju Leninu. Tudi pri njem sicer ni verodostojnih dokumentov, ki bi dokazovali, da je to resnično izrekel, čeprav je veliko virov, ki mu te besede pripisujejo.
-
10. 10. 2017 | Svet
Sporne donacije inštitutom, univerzam in medijem
Fundacija New America Foundation, ki je od svoje ustanovitve leta 1999 pomemben forum za politične razprave levice v ZDA, je od Googla, od Erica Schmidta, predsednika Googlove družbe matere Alphabet, in od Schmidtove družinske fundacije prejela 21 milijonov dolarjev. Ko je raziskovalec Barry Lynn, v okviru pobude Odprti trgi, kritiziral tržno moč tehnoloških velikanov, kot je Google, in je na spletni strani fundacije objavil pohvalo EU, da je kaznovala Google, je Schmidt predsednici fundacije Anne-Marie Slaughter sporočil svoje nezadovoljstvo.
-
10. 10. 2017 | Svet
Trump in Merkel zaostrila politiko priseljevanja
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v nedeljo zvečer voditeljem kongresa poslala prioritete svoje politike priseljevanja, in sicer kot odgovor na željo demokratov, da se ohrani pravna zaščita za skoraj 700 tisoč nezakonitih priseljencev. Trump je namreč na začetku prejšnjega meseca odpravil Daco (program za zaščito otrok nezakonitih priseljencev), ki jih je ščitil pred deportacijo iz ZDA ter jim tam omogočal delo in bivanje. V programu je tako več kot pol milijona prej omenjenih nezakonitih priseljencev, ki so jih poimenovali “sanjači”, njihovo dovoljenje za delo pa poteče marca naslednje leto. Brez dogovora, ki bi omogočil, da v državi ostanejo, bivajo in delajo zakonito, jim grozi deportacija.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Hrvaška
Država zombijev (v slovenščini)
Kako imenovati družbo, v kateri sprejemajo zakone, potem pa jih umikajo, še preden sploh pridejo v parlamentarni postopek? Demokratična? Ali pač partijska tiranija, v kateri je usoda zakonov odvisna zgolj od premierovega diskretnega »tipanja utripa narodu«? Tako se je predsednik hrvaške vlade odrekel zakonu o davku na nepremičnine, ker mu je prišlo na uho, da za takšen harač še ni pravi čas. Potem je umaknil še novi družinski zakon, pripravljen po navodilih trde konservativne desnice, s katerim naj bi država določila, kaj je družina. Po njem zakonski par brez otrok ne bi več imel pravice imenovati se družina, v to vzvišeno kategorijo bi se uvrščali le še Jožef, Marija in jata malih Jezuščkov, vsi drugi pa bi obveljali za brezbožne in jalove zgube.
-
10. 10. 2017 | Hrvaška Za naročnike
Kako nazvati društvo u kojemu se zakoni donose zato da bi ih se povuklo i prije nego uđu u parlamentarnu proceduru? Demokratskim? Ili pak partijskom tiranijom u kojoj su zakoni podložni tek premijerovom diskretnom „osluškivanju pulsa naroda“, pa je tako hrvatski šef vlade odustao od zakona o porezu na nekretnine, jer je oslušnuo kako za takav harač još nije vrijeme. A onda je povukao i novi obiteljski zakon, rađen po naputcima tvrde konzervativne desnice, i prema kojemu bi država određivala što je to obitelj, pa se tako bračni par bez djece više ne bi imao pravo nazivati obitelj, nego bi tu dičnu kategoriju činili samo Josip, Marija i jato malih Isusa, svi ostali su guba nevjernička i jalova.
-
10. 10. 2017 | Kultura
Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 10. do 14. oktobra potekal festival stripa Tinta, naslednik Stripolisfesta, ki se je odvijal v Ljubljani med leti 2013 in 2016. Festival je nastal iz rednih mesečnih stripovskih večerov v Kinu Šiška, v štirih letih pa iz enodnevnega dogodka zrasel v večdnevni stripovski festival z razstavami, delavnicami, pogovori z domačimi in tujimi stripavtorji ter strokovnjaki, stripovskim sejmom, dražbo stripovskih originalov, branji stripov v živo, filmskimi projekcijami in drugim stripovsko obarvanim dogajanjem. Za letošnjo festivalsko podobo, škrata Tinto je poskrbel Tomaž Lavrič, nagrajenec Prešernovega sklada, med gosti pa bodo angleška striparka in aktivistka Kate Evans, francoski stripar Boulet in legenda srbske podtalne stripovske scene Aleksander Zograf.
-
10. 10. 2017 | Kultura
Nagrada za najboljšo glasbo na festivalu na Tenerifih
Celovečerni dokumentarni film Zadnji ledeni lovci v režiji Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja, ki je na 8. Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu prejel nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo, avtor glasbe Miha Petric pa je bil pred kratkim nagrajen za najboljšo glasbo na Tenerife International Film Music Festival.
-
9. 10. 2017 | Svet
Štirje od pet Avstrijcev menijo, da si običajni državljani ne morejo več privoščiti lastnega stanovanja. Od leta 2007 so se cene stanovanj v Avstriji povišale za okroglih 60 odstotkov, kar je tri krat večji dvig od inflacije. Najbolj so cene stanovanj narasle na Dunaju, in sicer kar za več kot 80 odstotkov. V preostalih osmih zveznih deželah so se v zadnjih desetih letih stanovanja podražila »samo« za 48 odstotkov.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Domnevno pranje iranskega denarja v NLB med letoma 2008 in 2010 je za poslanca SDS Anžeta Logarja, ki vodi preiskovalno komisijo za bančni primanjkljaj, afera tisočletja. Vanjo naj bi bil vpleten ves slovenski (levi) politični vrh, ki naj bi bil celo vedel, da največja slovenska banka pere iranski denar, namenjen za izdelavo jedrske bombe. Mediji, ki so v lasti stranke SDS, že vse od razkritja primera špekulirajo, kakšen odstotek od oprane milijarde evrov – morda celo do 60 odstotkov – naj bi bilo v zameno za molk dobilo omrežje, katerega lovke segajo od Milana Kučana do Janeza Zemljariča, SDS pa je o tem primeru »mednarodnih razsežnosti« obvestila celo tuje institucije, kot je evropska komisija.
-
9. 10. 2017 | Kultura
Dnevi nemškega filma v Ljubljani
Od 12. do 27. oktobra bo v Ljubljani potekal festival Dnevi nemškega filma, ki ga že tretje leto zapored organizira Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko. V Slovenski kinoteki bo predstavljen izbor novejših filmskih del režiserjev Mattija Geschonnecka, Margarete Kreuzer, Christiana Schwochowa in Thomasa Arslana, v prostorih Goethe-Instituta pa se bodo poklonili vzhodnonemškemu filmarju Franku Beyerju.
-
9. 10. 2017 | Svet
Več sto tisoč protestnikov proti osamosvojitvi Katalonije
Teden po katalonskem referendumu, ko se je za neodvisnost Katalonije po končnih izidih glasovanja odločilo 90,18 odstotka volilnih udeležencev, so ulice španskih mest zasedli nasprotniki osamosvojitve Katalonije. Protestni shodi proti katalonski neodvisnosti so svoj vrh dosegli včeraj, ko se je po navedbah organizatorjev iz organizacije Katalonska civilna družba na ulicah Barcelone zbralo več kot milijon ljudi, policisti pa so poročali o 350 tisoč glavi množici protestnikov. Španski premier Mariano Rajoy, ki še vedno odločno nasprotuje katalonski samostojnosti, je na Twitterju protestni shod seveda podprl.
Iskanje brez piškotkov ni možno
