Urša Marn

  • Urša Marn

    23. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Ekonomija

    Evro vic(e)

    Ko je Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman za leto 2012 napovedal vojno in razpad EU, je marsikdo zamahnil z roko, češ, zdaj pa že čisto vsakemu podelijo Nobelovo nagrado. Toda Krugman ni udaril zelo mimo. Evro še nikoli prej v svoji zgodovini ni bil tako blizu kolapsu. Na rob prepada sta ga prignala Angela Merkel in Nicolas Sarkozy. Sloviti dvojec Merkozy je v svoje roke prevzel reševanje evropske dolžniške krize, a se je posla lotil prepočasi, premalo ambiciozno, popolnoma narobe, zato danes ni ogrožen samo obstoj evra, pač pa tudi obstoj celotne EU. Več

  • Urša Marn

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Ekonomija

    Tik … tak. Tik … tak.

    Ekonomist dr. Mojmir Mrak je bil tri dni po dogovoru vrha EU o fiskalnem paktu jasen: »Kar se dogaja, je korak v pravo smer, hudič pa bo v podrobnostih, kot vedno.« Glavna težava veljavne rešitve je, da govori samo o varčevanju, ki je nedvomno potrebno, nič pa o skupnem upravljanju dolga. Uvedba skupnih evroobveznic je še vedno tabu, pa tudi Evropska centralna banka se še vedno brani večje vloge pri reševanju dolžniške krize, se pravi vloge posojilodajalca v skrajni sili, ki bi po zgledu ameriške centralne banke FED na veliko odkupoval obveznice najbolj ranljivih držav evroobmočja. Več

  • Urša Marn

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Politika

    Župan Popovič po domače

    Mestna občina Koper je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo julija objavila javni arhitekturni natečaj za izbiro najboljše rešitve za športno-rekreacijski park Bonifika. Vse lepo in prav, če se koprski župan Boris Popovič ne bi oktobra, ko so bili natečajni elaborati že oddani, domislil absurdne obtožbe, da naj bi bila med ocenjevalnim postopkom kršena anonimnost natečajnikov. Več

  • Urša Marn

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Ekonomija

    Slovenske železnice: Še ena divja privatizacija

    Slovenske železnice so oktobra objavile javni razpis za prodajo ustanoviteljskih pravic v Železniškem zdravstvenem domu Ljubljana, vendar razpisni postopek še vedno ni zaključen. Znano je le, da so prejeli pet ponudb. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Ekonomija

    Mitja Gaspari: „Ni mogoče pričakovati, da bomo težave rešili z gospodarsko rastjo.“

    Mag. Mitja Gaspari trdi, da s funkcije ministra za razvoj in evropske zadeve ne odhaja razočaran, pa čeprav je Slovenija v minulih treh letih zamudila kar nekaj priložnosti, da bi si olajšala izhod iz hude finančne in gospodarske krize. Bodoča vlada ima priložnost za popravni izpit, ki je ne sme zamuditi. Časa za odlašanje ni več, saj bodo sicer sledile sankcije. Več

  • Urša Marn

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Ekonomija

    Kriza evra: Nad breznom

    Evropa in z njo vred razviti svet se pripravljata na najslabši možni scenarij: propad evra in hude posledice, ki bi temu sledile. Dolžniška kriza v območju evra se namreč širi tudi na zdrave države. Nemčija je tako nedavno doživela najslabšo dražbo državnih obveznic po letu 1999. Neprodana je ostala več kot tretjina desetletnih obveznic. V težavah že nekaj časa niso več le obrobne države, Grčija, Portugalska in Irska, temveč tudi osrednje države, predvsem Italija, Španija in Francija, pa tudi Madžarska in Belgija. Poleg tega pod pritiskom niso le države, pač pa tudi mehanizmi, ki so jih države ustanovile za pomoč pri težavah. Več

  • Urša Marn

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Ekonomija

    Svete krave

    V Grčiji je bilo samo minuli teden odpuščenih 14 tisoč javnih uslužbencev, v kratkem pa naj bi brez dela ostalo še 16 tisoč javnih uslužbencev, s čimer naj bi v grški javni blagajni privarčevali približno 300 milijonov evrov. Hkrati nameravajo grške oblasti temeljito porezati plače, in sicer zaposlenim v javnem sektorju za petino, zaposlenim v državnih podjetjih pa kar za tretjino. Grčija pri zategovanju pasu ni izjema. Tudi druge prezadolžene evropske države javno porabo krčijo z odpuščanjem in zniževanjem plač v javnem sektorju. Več

  • Urša Marn

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Politika

    Samouresničujoča prerokba

    Januarja 2007, v mandatu Janeza Janše, je v javnost prišel tajni dokument, ki so ga pripravili v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije, vseboval pa je napoved visokega javnofinančnega primanjkljaja naše države v prihodnjih letih. Več

  • Urša Marn  |  foto: Arhiv biroja Bevk Perović arhitekti

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Družba

    Stičišče, odprto za vse

    V Sloveniji je na stotine rimskokatoliških cerkva. V desetih slovenskih krajih na enem mestu stojita celo po dve cerkvi. Rimskokatoliška cerkev pa ima še vrsto drugih ugodnosti, kot so na primer vrtci, šole, knjigarna, založba, radijska postaja, časopis, banka, gozdovi. Hkrati pa si tukajšnja islamska verska skupnost že tri desetletja prizadeva, da bi dobila ustrezno veliko versko središče. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    Dr. Marko Kranjec: „Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno.“

    Kriza v območju evra se vse bolj zaostruje. Okužba se je razširila tudi na nekatere osrednje države z evrom. Mnogi analitiki zato rešitev vidijo v Evropski centralni banki, ki da bi morala postati posojilodajalec v skrajni sili. Vendar guvernerji, tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, takšnemu reševanju krize vsaj za zdaj ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da morajo države svoje finance spraviti v red same in da rešitev ni v tiskanju denarja. Več

  • Urša Marn

    24. 11. 2011  |  Ekonomija

    Achim Vanselow, nemški sindikalist: »Ideologija, da se trg uravnava sam, je diskreditirana.«

    Achim Vanselow je po študiju političnih ved na Phillipsovi univerzi v Marburgu več let delal kot raziskovalec na Inštitutu za delo in tehniko v Znanstvenem središču Severnega Porenja - Vestfalije v Nemčiji, nato je bil raziskovalec na Inštitutu za delo in kvalifikacije na Univerzi Duisburg-Essen, od januarja letos pa dela za največjo sindikalno zvezo v državi. Več

  • Urša Marn

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Ekonomija

    Der Euro

    Kar je bilo še pred kratkim tabu, zdaj postaja del skoraj javne razprave. Začeli so jo Nemci. To je slabo znamenje. »Pripravljeni smo,« je rekla nemška kanclerka Angela Merkel na zasedanju skupine G20 v Cannesu, pri čemer je namigovala na morebiten izstop Grčije iz območja evra. To možnost je omenila sama, da bi skupaj s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem pritisnila na grško vlado. Po poročanju Spiegla se nemška zvezna vlada dejansko pripravlja za primer, da bi nova grška vlada zavrnila uresničevanje dogovorjenih varčevalnih ukrepov in bi se Grčija odločila za umik iz evropske monetarne unije. Kaj to pomeni za evro? Kaj to pomeni za Slovenijo? Več

  • Urša Marn

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Politika

    Komu gre v nos brezplačni učbenik?

    Z večletno zamudo je ministrstvo za šolstvo spomladi uvedlo nove učne načrte, tudi nov učni načrt za naravoslovje za šesti razred osnovne šole. Ker pa je bil ob napovedi ministrstva, da se bo jeseni poučevalo po novih učnih načrtih, že zamujen rok za pripravo in potrditev novih učbenikov, so učitelji kljub zelo velikim spremembam in popolnoma novim vsebinam v učnem načrtu ostali brez učbenika ali kakršnegakoli potrjenega gradiva, ki bi ga letos lahko uporabljali pri pouku naravoslovja. Pri tem spremembe v učnem načrtu niso le formalne. Več

  • Urša Marn

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    »Ključni razlog za sedanjo krizo je pohlep«

    Intervju Več

  • Urša Marn

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Družba

    Oblikovalski presežki

    Muzej za arhitekturo in oblikovanje je v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za kulturo, ministrstvom za gospodarstvo, javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije, uradom vlade za komuniciranje in različnimi slovenskimi diplomatskimi predstavništvi v tujini konec septembra pripravil prvo obsežno mednarodno predstavitev slovenskega produktnega oblikovanja v zadnjih dvajsetih letih. S prepletanjem gospodarstva in kulture ter aktivnim sodelovanjem vladnih institucij na področju kreativnih industrij želijo promovirati vrhunske slovenske proizvode in podjetja ter povečati prepoznavnost Slovenije skozi industrijsko oblikovanje. Le tako bo Slovenija postala mednarodno prepoznavna in uveljavljena kot razvojno učinkovita država s kreativno produkcijo konkurenčnih izdelkov in storitev, z visokotehnološko razvitimi podjetji, s prepoznavnimi blagovnimi znamkami in z visoko stopnjo poslovnega ugleda. Razstava pod naslovom Silent Revolutions: Sodobno oblikovanje v Sloveniji je bila na ogled v Dray Walk Gallery, Tent London, v okviru londonskega oblikovalskega festivala, v pičlih štirih dneh pa si jo je ogledalo kar okoli 9200 obiskovalcev. Prvi predstavitvi v Londonu bo sledila naslednja v sklopu Dutch Design Week v Eindhovnu na Nizozemskem, ki bo na ogled od 22. do 30. oktobra, nato pa še v Ljubljani na Slovenskem forumu inovacij ter v Milanu in Helsinkih. Po besedah kustosinje razstave Maje Vardjan razstavljeni predmeti (nekatere izmed njih predstavljamo v nadaljevanju) poosebljajo strasti posameznih ustvarjalcev, zagon, inovativni razvoj in visokokakovostno proizvodnjo. Gre tako za izdelke velikih industrij z lastnimi blagovnimi znamkami kot tudi za proizvode, ki v manjših serijah nastajajo v rokah oblikovalcev samih. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Družba

    Maja Ivanič: »Primanjkuje nam splošne kulture«

    Maja Ivanič je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in predsednica mednarodne arhitekturne konference Piranski dnevi, več let pa je bila urednica revije Hiše. Z različnimi publikacijami, razstavami in konferencami poskuša dvigniti zavest o prostoru in pomenu kakovostne arhitekture. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Dr. Janez Prašnikar: "Banke je treba reševati."

    Kdo bo zmagovalec globalne gospodarske tekme, kakšna bo prihodnja razdelitev svetovnega bogastva in kje naj v tem novem svetu svoje mesto najde Slovenija? Kaj, če sploh kaj, smo se Slovenci naučili iz sedanje krize, ki je še posebej hudo prizadela naše bančništvo in gradbeništvo? Pa tudi, kdo je najbolj odgovoren za to, da so slovenska podjetja med najbolj zadolženimi v Evropi? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja smo poiskali pri prof. dr. Janezu Prašnikarju, predavatelju mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Helena Kamnar: "Nekje je treba potegniti črto"

    Parlament je v zadnjih dneh z nonšalantno lahkotnostjo in ne meneč se za posledice zavrgel več zakonov, ki jih je za stabilizacijo slovenskih javnih financ in za manj boleč izhod iz gospodarske krize predlagala odhajajoča vlada Boruta Pahorja. O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah tega nepremišljenega dejanja poslancev iz vladnih in opozicijskih vrst smo se pogovarjali z ekonomistko mag. Heleno Kamnar, generalno sekretarko vlade in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance. Več

  • Urša Marn

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Družba

    Veliko hrupa za nič

    Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik se je skupaj s hišnim arhitektom Andrejem Kasalom precej vehementno in brez občutka za kulturno dediščino lotil prenove prvega preddverja tega pomembnega hrama kulture. Kljub ostri kritiki domače in tuje arhitekturne stroke, da s prenovo pregrobo posegata v izvirno arhitekturo pokojnega arhitekta, profesorja Edvarda Ravnikarja, je Rotovnik vztrajal pri spremembi nekaterih ključnih avtorskih elementov, med drugim pri tem, da se odstrani tapison in se nadomesti s cenenim bambusovim parketom iz Kitajske. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Ekonomija

    Kdo naj plača zapitek

    Evropske banke so v zadnjih treh letih dobile z državnimi pomočmi in tržnimi investicijami kar 420 milijard evrov svežega kapitala. Očitno pa je to še vedno premalo, saj so vse glasnejši pozivi k njihovi dodatni kapitalski krepitvi, da bi bile tako manj občutljive na morebitne nove pretrese, med drugim na odpis pretežnega dela grškega dolga, ki postaja iz dneva v dan bolj verjeten. Ko namreč država nima več možnosti zadolževanja na trgih pod vzdržnimi pogoji, temu nujno sledi restrukturiranje dolga, kar vključuje tudi odpis. »Grčija je to točko že prešla in samo zaradi izjemnega interesa drugih članic evroobmočja je deležna finančne pomoči, ki preprečuje efektivni bankrot. Dejansko pa nihče več ne verjame v poplačilo celotnega grškega dolga in bodo prej ali slej nujni tudi odpisi,« pravi ekonomist Marko Košak. Več

  • Urša Marn

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Družba

    Kaos na Krasu

    Zaradi nebrzdane pozidave je Kras v pičlih dveh desetletjih skoraj popolnoma izgubil svojo arhitekturno, krajinsko in socialno identiteto. Na ta žgoč problem je zadnja leta glasno opozarjala Civilna iniciativa Kras, zdaj pa je njene sume potrdil še izredni nadzor nad delom upravne enote Sežana in sežanske občine, ki ga je na poziv vlade opravilo ministrstvo za okolje in prostor. Izsledki nadzora so šokantni: gradbena dovoljenja so se izdajala precej po domače, zidalo se je tudi na kmetijskih zemljiščih, čeprav zakon tega ne omogoča, zazidljiva območja so krepko prevelika, dve kraški občini pa sta delovali preveč v korist investitorjev ... Več

  • Urša Marn

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Ekonomija

    Manj zanesljivi od Italije in Španije?

    Če se morda sprašujete, katera dramatična sprememba v ekonomskih parametrih Slovenije se je zgodila v zadnjih mesecih, da je bonitetna agencija Moody's naši državi za eno stopnjo znižala bonitetno oceno, naj takoj na začetku pojasnimo, da takšne spremembe ni bilo. Stanje slovenskih javnih financ ni danes nič slabše, kot je bilo pred mesecem ali dvema. Še več. Po ključnih ekonomskih parametrih smo primerljivi z mnogimi drugimi državami EU. Evropska komisija v poročilu o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji za leto 2011 ocenjuje, da se bo slovenski javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu povečal z lanskih 5,6 na 5,8 odstotka BDP-ja, leta 2012 pa naj bi znašal pet odstotkov. Naš deficit še zdaleč ni med najvišjimi v EU, saj bo npr. na Irskem znašal 10,5 odstotka BDP-ja, v Grčiji pa 9,5 odstotka, vendar se s tem ne gre tolažiti. Skrb vzbujajoče je, da se naš primanjkljaj ne zmanjšuje, pač pa prav nasprotno, celo povečuje, v čemer smo znotraj EU unikat, saj se bo letos primanjkljaj povečal le še Danski. Tudi naš javni dolg za zdaj še ni kritičen, saj je še vedno precej pod evropskim povprečjem. Po podatkih Evropske komisije je javni dolg Slovenije od leta 2007 zrasel s 23,1 na 42,8 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi znašal 46 odstotkov BDP-ja. Je pa zato po mnenju številnih uglednih slovenskih ekonomistov, tudi dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanjega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja skrb zbujajoča hitra dinamika rasti našega javnega dolga. Mimogrede: edina država članica EU, ki ji je javni dolg kljub težkim časom uspelo zmanjšati, je Švedska, precej pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP-ja pa je tudi stanje v Estoniji, Bolgariji in Luksemburgu. »Da smo se znašli v ekskluzivnem krogu tistih EU-držav, ki jim je bila boniteta znižana, je posledica izključno političnih dogajanj v Sloveniji,« meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Temelji vzrok za padec bonitetne ocene je stopnjevanje politične krize zaradi padca vlade in s tem povezana pričakovanja. Nedvomno so tu pomembni tudi ekonomski parametri, od zaostanka pri strukturnih reformah, zlasti pokojninski in zdravstveni, do tega, da ni urejen bančni sektor. Toda ekonomski parametri so zgolj sredstvo. Cilj, ki je ključen še posebej za dinamiko bonitetnih ocen, pa so politične razmere v državi. Pri tem je pomembno tudi, kakšno je oblikovanje javnega mnenja, kakšna so sporočila, ki jih pošiljamo v svet. Ta sporočila so v Sloveniji kakofonična, zato iz tega ni težko ugotoviti, da je država v popolni črni luknji.« Za Slovenijo je v tem trenutku ključno, da čim prej dobi novo stabilno vlado, ki bo dobila mandat tudi za manj priljubljene, a nujne ukrepe. Po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra dr. Mateja Lahovnika je treba začeti pri prestrukturiranju javne porabe, zmanjšati je treba materialne stroške in število ministrstev ter ukiniti nekatere agencije in urade. Na srednji rok pa je treba izvesti ključne strukturne reforme, zlasti pokojninsko in zdravstveno, pa tudi reformo socialnih transferjev. Več

  • Urša Marn

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Ekonomija

    Odpišimo dolgove Grčiji

    Bolj ko se Grčiji pomaga, da bi se izvila iz primeža dolgov, bolj globoko tone. Spreminja se v živega mrtveca. Celo za finančne trge ni več zanimiva. Trupla ni užitek brcati. Vse glasnejši so pozivi, naj Grčija izstopi iz območja evra in se vrne k drahmi, ki jo bo lahko občutno devalvirala in tako svojemu gospodarstvu omogočila vnovično konkurenčnost in hitrejšo rast. Grški predsednik vlade George Papandreu sicer zagotavlja, da bo Grčija sposojeno vrnila. A mu to le malokdo verjame. Krizo dolgov je nemogoče premagati brez gospodarske rasti. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Ekonomija

    Božo Jašovič: "Do tega, kdo bo dokapitaliziral NLB, sem nevtralen"

    Največja banka v državi je v letu dni že pred drugo dokapitalizacijo. Po spomladanski 250-milijonski injekciji zdaj uprava Nove Ljubljanske banke pričakuje še dodatnih 400 milijonov evrov. Čeprav naj bi se NLB na zahtevo centralne banke kapitalsko okrepila do konca letošnjega leta, za zdaj še ni jasno, kdo naj bi ta denar zagotovil. Po padcu vlade je situacija le še bolj negotova kot sicer. Zakaj NLB potrebuje svež kapital in kakšne so realne možnosti - o tem predsednik uprave NLB mag. Božo Jašovič. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Peter Groznik: “Druge poti, kot da sprejmemo novo stvarnost in odplačamo dolgove, ni”

    Dr. Peter Groznik je strokovnjak za finance z izkušnjami iz gospodarstva. Na Kelly School of Business v Indiani je doktoriral iz investicijskega obnašanja, sedaj pa predava na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je vodil vladni strateški svet za gospodarstvo v mandatu predsednika vlade Janeza Janše, bil je predsednik uprave KD Skladov in predsednik svetovalne privatizacijske skupine za umik Soda in Kada iz gospodarstva. Je lastnik podjetja NorthGrant in soustanovitelj podjetja BTP Indegra. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    28. 8. 2011  |  Mladina 34  |  Ekonomija

    Dušan Mramor: "Preprosto ne gre več tako"

    Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, o ključnih napakah, ki so jih ZDA in države EU zagrešile pri razumevanju in reševanju krize, o negotovi prihodnosti evra in o nalogah, ki jih morajo opraviti evropski politiki, če želijo rešiti monetarno unijo. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Ekonomija

    Čas je, da se nehamo pretvarjati

    Razmere so do konca moreče. Morda celo bolj kot pred štirimi leti, ko se je kriza začela. Takrat so namreč mnogi, še zlasti politiki, upali, da gre le za krajšo epizodo, omejeno na ameriški nepremičninski trg, ki jo bo mogoče prebroditi v letu ali dveh. Danes pa je tudi največjim optimistom jasno, da čudežev ne bo in da okrevanje ne bo prišlo tako naglo. Povsem mogoče je, da so pred nami leta ničelne ali zelo nizke gospodarske rasti, s čimer se sodobna družba, obsedena z nenehno rastjo, težko sprijazni. Histerija, ki smo ji bili v zadnjih dneh priča na kapitalskih trgih, je bila na neki način zgolj uskladitev z realnim stanjem. Mnogi ekonomisti so že mesece prej opozarjali, da se v razvitih državah krepijo znaki ohlajanja gospodarske rasti. Ameriški ekonomist Nouriel Roubini pravi, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta opaziti upočasnitev rasti v najbolj naprednih ekonomijah. »Zabloda optimistov, češ gre le za začasno epizodo, se je dokončno razblinila. Postalo je jasno, da ZDA in druge razvite ekonomije drvijo v drugo recesijo.« Evropska periferija se krči ali v najboljšem primeru komajda raste. Tveganje, da Italija ali Španija ali obe hkrati izgubita dostop do zadolževanja na kapitalskih trgih, je zelo visoko. In v nasprotju z Grčijo, Portugalsko in Irsko sta ti dve državi preveliki, da bi zanje lahko jamčili. Še hujše, pravi Roubini. Ključni kazalci globalne proizvodnje se upočasnjujejo tako v rastočih ekonomijah, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, kot tudi v izrazito izvozno usmerjenih evropskih državah, kot sta Nemčija in Avstrija. Več

  • Urša Marn

    5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Ekonomija

    Težave s kredibilnostjo. A čigavo?

    »Vsi sovražijo bonitetne agencije in nihče jih ne sovraži bolj kot Evropejci,« pravi Wolfgang Münchau, vplivni komentator časnika Financial Times. Je sovraštvo utemeljeno? So kreditne bonitetne agencije res vir vsega zla, nekakšna Al Kaida finančnih trgov? Ali pa so v tej krizi postale le priročen grešni kozel za politike? Resnica je, tako kot navadno, nekje vmes. Več

  • Urša Marn

    22. 7. 2011  |  Mladina 29  |  Družba

    Psi lajajo, karavana gre dalje

    Ena najmarkantnejših stavb v finskem glavnem mestu Helsinki je Finlandia. To koncertno dvorano in kongresni center je projektiral slavni finski arhitekt Alvar Aalto, gradnja pa je bila končana v začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Zunanjost in notranjost stavbe sta oblečeni v carrarski marmor. Gre za zelo drag, svetovno znan marmor, poimenovan po italijanski pokrajini Massa-Carrara v Toskani. Uničujoče finsko podnebje je občutljivi beli kamen že v pičlih dveh desetletjih po dograditvi tako načelo, da so bili Finci v devetdesetih letih, ko so se lotili obsežne prenove, pred zoprno dilemo: naj uporabijo enak kamen ali ga zamenjajo s cenejšim in trpežnejšim. Čeprav je bilo jasno, da življenjska doba carrarskega marmorja v finskem podnebju ne bo dolga, so se odločili spoštovati izvirno arhitektovo zamisel in uporabili enak kamen. Pa čeprav je državo to stalo precej več, kot bi jo uporaba trpežnejšega nadomestka. A to so Finci. Nekaj povsem drugega pa smo Slovenci. Pri nas je uničevanje arhitekturne dediščine, posebej tiste, ki je nastala po drugi svetovni vojni, malodane nacionalni hobi. Več

  • Urša Marn

    22. 7. 2011  |  Mladina 29  |  Politika

    Vlada gre v vojno z zavarovalnicami

    Je pravično, da moramo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsi prispevati tako rekoč enak znesek, ne glede na višino naših dohodkov, da torej v povprečju 24 evrov mesečne premije prispeva tako tisti s šeststo evri plače kot oni s šestnajst tisoč evri? Absolutno ne! Bi bilo to pametno spremeniti? Seveda. Pa je to sploh izvedljivo? Vprašanje. Več