Urša Marn

  • Urša Marn

    15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Ekonomija

    Dr. Marko Košak, ekonomist: "Za zdaj lahko rečemo, da so slovenske javne finance za evroobmočje bolj ko ne sladke skrbi"

    Slovenske javne finance in bančni sistem niso v tako zelo katastrofalnem stanju, kot se včasih skuša prikazati, a korenite spremembe bodo kljub temu nujne, opozarja dr. Marko Košak, strokovnjak za bančništvo in finančne trge ter predavatelj na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani. Več

  • Urša Marn

    7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Politika

    Dolg za telebane

    /media/www/slike.old/mladina/graf02.jpg

    »Finančni trgi so v teh kriznih časih še občutljivejši na govorice, zato se državi s pretiranim dramatiziranjem njenega dolga lahko močno škodi,« pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Slovenija po višini javnega dolga ni niti približno tam, kjer je Grčija. Nenehne primerjave s to državo so morda politično legitimne, ekonomsko gledano pa izjemno škodljive. Več

  • Urša Marn

    16. 6. 2011  |  Mladina 24  |  Politika

    Razgradnja socialne države

    /media/www/slike.old/mladina/privatizacijabk.jpg

    »Javni sektor je pravzaprav največje podjetje v državi, in to v vsaki; rodimo se v javnih bolnišnicah; hodimo v vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in na univerzo, ki so praviloma javne; če smo brezposelni, bolni ali stari, nam država zagotavlja preživetje; kupujemo dobrine in storitve, ki jih ponujajo državna podjetja. Država nam zagotavlja varnost,« pravi ekonomist Jože Mencinger. Več

  • Urša Marn

    9. 6. 2011  |  Mladina 23

    Prof. dr. Mojmir Mrak: "Odpis dolga je politično vprašanje"

    /media/www/slike.old/mladina/grijaintervjumojmir_mrak_bkimg_0020.jpg

    Prof. dr. Mojmir Mrak, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Če je država insolventna, njenega problema ni mogoče reševati z zdravilom za nelikvidnost, torej z zagotavljanem dodatnih finančnih sredstev.« Več

  • Urša Marn

    12. 5. 2011  |  Mladina 19

    Mitja Gaspari: "Ni razloga, da na stvari ne bi gledali optimistično"

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika20110509_9010_b5.jpg

    Mag. Mitja Gaspari je ekonomist, več let je bil guverner Banke Slovenije in dvakrat minister za finance, kandidiral pa je tudi za predsednika republike. Poleg predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je ključni član vladne ekipe pri iskanju rešitev za čim hitrejši izhod Slovenije iz krize. Njegovi pogledi na nekatera najpomembnejša ekonomska vprašanja, kot so umik države iz gospodarstva, dokapitalizacija bank v večinski državni lasti in uvedba kapice na socialne prispevke, so v diametralnem nasprotju s pogledi ministra Križaniča. Gaspari se s tem ne obremenjuje in od svojih stališč tudi ne namerava odstopiti, pa čeprav mu z njimi pogosto ne uspe prepričati preostalih članov vladne ekipe. Mesto predsednika vlade ga ne zanima. Več

  • Urša Marn

    21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Politika

    Stožice spet na tapeti

    Stadion Stožice: Še vedno poskusno obratovanje (polaganje trave, maj 2010)

    Eden od razlogov za odstop Duše Trobec Bučan z mesta ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je povezan tudi s financiranjem nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) je namreč na zahtevo Evropske komisije pred časom preverila pravilnost izvedbe javnega razpisa, po katerem je ministrstvo za šolstvo in šport sofinanciralo gradnjo... Več

  • Urša Marn

    14. 4. 2011  |  Mladina 15

    Teža odločitve

    Vlak za Lizbono ali za Bruselj?

    Časi izredno poceni denarja so mimo. Evropska centralna banka je po zelo dolgem odmoru dvignila ključno obrestno mero z enega na 1,25 odstotka. Res je, gre le za četrt odstotne točke. A to je šele začetek. Obetajo se novi dvigi. Analitiki do konca leta pričakujejo še vsaj enega do dva dviga, obakrat za četrt odstotne točke, kar pomeni, da se bo ključna obrestna mera v evroobmočju povzpela na 1,75 odstotka letno. Več

  • Urša Marn

    24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Izbira, ki to ni

    /media/www/slike.old/mladina/naslovka_11.jpg

    »V Sloveniji se paktu za evro daje prevelik pomen,« pravi ekonomist Mojmir Mrak. »S tem pa ne želim reči, da ni koristen. Nasprotno. Menim, da je za Slovenijo zelo koristen. V njem so stvari, ki jih moramo narediti ne samo za evro, temveč če hočemo preživeti.« Slovenske javne finance sicer niso v tako slabi kondiciji kot na primer grške, a to se lahko dokaj hitro spremeni, če ne bomo... Več

  • Urša Marn

    17. 3. 2011  |  Mladina 11

    Kolonizacija Krasa

    Na robu naselja Križ sta zrasla večstanovanjska objekta, ki se v ničemer ne navezujeta na tradicionalno kraško arhitekturo, njune približke bi prej našli v Portorožu.

    »Mam nov projekt, mislim, da bom zaslužu dost keša za hišo na Krasu,« poje ljubljanski bend Carina. Imeti hišo na Krasu je pred desetletjem postalo modni hit. Še posebej Ljubljančani so sanjarili o preživljanju koncev tednov v kraški idili, s kozarcem terana v eni roki, z rezino pršuta v drugi. Tiste, ki jim je nakup hiše ali zemljišča dejansko uspel, so Kraševci sprva gledali postrani, sčasoma pa so... Več

  • Urša Marn

    17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Ekonomija

    Vse bliže grškemu scenariju

    Obrok v Ljudski kuhinji, Ljubljana, marec 2011

    Večina ljudi komaj čaka dan, ko bodo šli še zadnjič v službo in se nato zasluženo upokojili, zato težko pogoltnejo zvišanje upokojitvene starosti. Razumljivo. Že misel na to, da bi morali delati dlje, je depresivna. Dolgoročna vzdržnost javnih financ ni nekaj, kar bi jim krajšalo spanec in zaradi česar bi na referendumu podprli pokojninsko reformo. Več

  • Urša Marn

    17. 2. 2011  |  Mladina 7

    Ivan Svetlik: "Reforma bo ustavila padanje pokojnin"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika_ivan_svetlik_bk.jpg

    Prof. dr. Ivan Svetlik je eden najbolj zaposlenih ministrov te vlade. Zaradi staranja prebivalstva, hitrega naraščanja brezposelnih in vse večje socialne stiske državljanov je prisiljen v zelo nepopularne ukrepe. Tu ne gre le za pokojninsko reformo, čeprav je ta zaradi ustavne presoje referenduma v teh dneh še posebej izpostavljena. Gre tudi za ostrejše preprečevanje dela na črno in uvajanje večje prožnosti trga dela, kar naj bi dosegli tudi s krajšanjem odpovednih rokov in zniževanjem odpravnin. Kljub temu ostro zavrača očitke, da se v Sloveniji dogaja razgradnja socialne države in da se socialna politika podreja ekonomiji. Več

  • Urša Marn

    10. 2. 2011  |  Mladina 6  |  Politika

    Je državni odkup stanovanj smotrn?

    Jama brez dna: Vegradovi Celovški dvori v Ljubljani

    Vlada se s predstavniki bančnega in gradbenega sektorja že vsaj leto dni pogovarja, kako bi znova oživila gradbeno panogo in s tem posredno pomagala tudi bankam, ki imajo visoke terjatve do propadajočih gradbenih velikanov. Nekaj ukrepov je že sprejela, z drugimi pa odlaša zlasti zato, ker med ministri ni soglasja, ali so z vidika davkoplačevalskega denarja sploh smotrni. Več

  • Urša Marn

    3. 2. 2011  |  Mladina 5

    Dr. Marko Kranjec: "V Banki Slovenije žoge nismo nikoli brcali"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamarko_kranjec_bkimg_0200.jpg

    Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec svoja stališča redko razlaga v medijih. Izjemo naredi le, ko je to nujno potrebno oziroma ko ga v to prisilijo okoliščine. Tokrat je izjemo naredil zaradi napadov direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev dr. Damjana Žuglja, ki Banki Slovenije očita, da ni dovolj odločno ukrepala za preprečitev izdatnega kreditiranja t. i. tajkunskih prevzemov podjetij, čeprav naj bi bila za to imela vse vzvode. Kranjec opozarja, da so takšne pavšalne obtožbe nevarne za slabšanje mnenja tujine o razmerah v naši državi z vsemi ekonomskimi in finančnimi posledicami, ki bi lahko že tako hudo gospodarsko krizo še poglobile. Več

  • Urša Marn

    27. 1. 2011  |  Mladina 4

    Matjaž Gantar: "Denar zame ni cilj, ampak sredstvo za dosego ciljev"

    Avtorji slike v ozadju: ruska skupina AES+F

    Med družbe, ki jih je kriza precej prizadela, nedvomno sodi tudi Skupina KD, ki deluje na področju investicijskih skladov, bančništva, zavarovalništva in kapitalskih naložb. Matjaž Gantar, ki je že 15 let sinonim za družbo KD, odkrito priznava, da se mu je vrednost premoženja zaradi strmoglavljenja delnic več kot prepolovila, ne želi pa govoriti o konkretnih številkah. Že lani se je umaknil z vrha družbe, pred kratkim pa je prodal tudi večjo količino delnic, kar bi bilo mogoče razumeti kot postopen umik s potapljajoče ladje. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2011  |  Mladina 3

    Križ čez križanje Križaniča

    Javnost od predsednika vlade Boruta Pahorja terja, da se drži lastnih meril: če je na poziv računskega sodišča iz vlade izgnal Erjavca, naj enako ravna tudi s Križaničem. Težava te logike je, da je slepa za ključno razliko med primeroma: Križanič je vsaj poskusil storiti vse, da bi očitke sodišča odpravil, za Erjavca pa tega brez zadržka ni mogoče trditi.

    Slovenci smo res samomorilski narod. Čez balkon se mečemo celo takrat, ko za to ni nobene potrebe. Naše javne finance kar sami enačimo z grškimi in kličemo po kazni. Evo, grešili smo: falzificiramo, friziramo in prikrojujemo bilance, da bi prikrili dejansko višino našega dolga. Brez milosti nas kaznujte, kriza gor ali dol. Kar je prav, je prav! Se nam je od krize že tako skisalo, da smo pripravljeni škoditi sami... Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2011  |  Mladina 3  |  Politika

    Andrej Flajs: "Dolg ni izračunan narobe."

    /media/www/slike.old/mladina/temaintervjuandrej_flajs_bkimg_5437ap.jpg

    Andrej Flajs je na državnem statističnem uradu zadolžen za nacionalne račune, zato natančno ve, koliko znaša slovenski javni dolg. Očitek, da se gre finančno ministrstvo kreativno računovodstvo v slogu Grčije in da namenoma prikazuje nižji javni dolg od dejanskega, po njegovem ni samo zgrešen, ampak kaže na popolno nerazumevanje tega, kaj se sploh šteje v maastrichtski dolg države. Več

  • Urša Marn

    13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Politika

    Dr. Marjan Senjur: “Govorjenje o zniževanju davkov se mi zdi populistično in fiskalno neodgovorno”

    /media/www/slike.old/mladina/vintsenjur1bk.jpg

    Prof. dr. Marjan Senjur je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in predsednik fiskalnega sveta, ki formalno deluje v okviru sekretariata vlade, a je neodvisen organ, ki skrbi za pripravo mnenj o fiskalni politiki vlade. Mnenje tega organa ima zato veliko težo ali pa bi jo vsaj moralo imeti. Več

  • Urša Marn

    13. 1. 2011  |  Mladina 2

    Zakaj si vlada po žepu ne upa udariti premožnejših?

    Neobdavčeni luksuz: Borut Pahor v Marini Portorož

    Kdo v tej gospodarski krizi nosi težje breme - revnejši ali premožnejši sloj? Ekonomist Marjan Senjur pravi, da so bolj prizadeti tisti z nizkimi in srednje visokimi dohodki. Do tega sklepa ni težko priti: prejšnja vlada je tako močno znižala davke, da je s tem ustvarila ogromno trajno luknjo v javnih financah. Zato sedanja vlada nima nobene možnosti za zniževanje davkov, po drugi strani pa si jih tudi ne upa... Več

  • Marjan Horvat

    6. 1. 2011  |  Mladina 1

    Tanja Fajon: "Zmeraj se najdejo teme, ob katerih se lahko poenotimo, čeprav delujemo v različnih političnih skupinah"

    /media/www/slike.old/mladina/intfajonbk.jpg

    Tanja Fajon, dolgoletna novinarka, zdaj pa poslanka (SD) v evropskem parlamentu, je pripomogla k odpravi vizumov za državljane držav zahodnega Balkana. Zavoljo njene vztrajnosti, pa tudi poglobljenega poznavanja tematike na tem območju, so leta 2009 Srbija, Makedonija, Črna gora in ob izteku lanskega leta še Albanija in Bosna in Hercegovina vstopile v t. i. beli schengen. S Tanjo Fajon smo se pogovarjali o evropski perspektivi zahodnega Balkana, migracijah in priseljevanju v Evropsko unijo, o njenem pogledu na prihodnost unije in drugih temah, povezanih s poslansko funkcijo. Več

  • Urša Marn

    6. 1. 2011  |  Mladina 1

    Dušan Semolič: "Gre za resen projekt s številnimi slabimi posledicami za naše članstvo"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika2bk.jpg

    Predsednik največje sindikalne zveze v državi se te dni vozi po terenu in zbira podpise pod zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi. Če bo do referenduma res prišlo, je zelo verjetno, da bo reforma padla. Tako vsaj kažejo javnomnenjske ra-ziskave. Posledice bi lahko bile hude, zlasti za delavce, ki jih zastopajo tudi Semoličevi sindikati. Ekonomisti namreč opozarjajo, da bi državi lahko padla bonitetna ocena, kar bi podražilo njeno zadolževanje, pa tudi zadolževanje podjetij. Kriza bi se še poglobila, to pa bi pomenilo še več brezposelnih. Ali sindikati res vedo, kaj delajo? Več

  • Urša Marn

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Na umazani strani kapitala

    Hilda Tovšak pred Celovškimi dvori

    Nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak pooseblja najbolj umazane strani kapitalizma, ki jih je dokončno razgalila gospodarska kriza. Tovšakova pooseblja nadpovprečno zadolženost in kapitalsko podhranjenost podjetij, piramidni sistem poslovanja, kreativno računovodstvo, osebno okoriščanje, kartelno dogovarjanje, korupcijo, izčrpavanje podjetij zaradi menedžerskih prevzemov, neplačevanje socialnih... Več

  • Urša Marn

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Elite, beda naroda in frustracije

    Šokantna smrt zdravnika, ki so ga ubili njegovi lastni psi, je bila slovenski javnosti več tednov ventil za sproščanje frustracij. Glas ljudstva je po spletnih forumih moraliziral, obsojal in se zgražal nad vulgarnostjo, pri tem pa spregledal okostnjake v svoji omari. Zahteval je podrobnosti vseh obscenosti in morbidnosti, da bi tako laže fantaziral o dogajanju v zloglasni garaži. Več

  • Urša Marn

    2. 12. 2010  |  Mladina 48

    Reševanje SCT-ja

    Ivan Zidar na sodišču v zadevi Čista lopata

    Slovensko gradbeništvo je v velikih težavah. Samo od septembra lani do letos se je vrednost gradbenih del znižala skoraj za petino, kar je daleč nad povprečjem EU. Bolj se je vrednost gradbenih del v tem obdobju znižala le v Španiji. Slika je še slabša, če gledamo celotno obdobje od začetka krize do danes. V tem času se je realni obseg poslovanja slovenskega gradbeništva zmanjšal za skoraj 40 odstotkov. Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2010  |  Mladina 47

    Dr. Tine Stanovnik: "Lahko bi sicer zdržali še nekaj let, vendar dlje ko bi odlašali, slabše bi bilo"

    Recesija je razkrila vse slabosti sedanjega pokojninskega sistema. A tudi brez krize bi bila reforma neizogibna, pravi dr. Tine Stanovnik, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, sodelavec Inštituta za ekonomska ra-ziskovanja v Ljubljani in velik poznavalec evropskih pokojninskih sistemov. Prepričan je, da predlagana posodobitev sistema zagotavlja dovolj pravičnosti, hkrati pa vsaj za naslednjih pet let javnofinančno vzdržnost, ki je nujna, da Slovenija ne zdrsne v irski, portugalski ali celo grški scenarij. Več

  • Urša Marn

    18. 11. 2010  |  Mladina 46  |  Politika

    Boštjan Krisper: »Navadni potrošniki subvencionirajo posojila VIP-strankam«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubotjan_kisper_bkimg_2947.jpg

    Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije, o tem, zakaj banke nekaterim odobrijo bistveno ugodnejša posojila kot drugim in zakaj slovenski potrošniki stanovanjska posojila plačujemo po višji ceni kot potrošniki v drugih evropskih državah Več

  • Urša Marn

    11. 11. 2010  |  Mladina 45

    Ali smo še socialna država?

    Karitas v Ljubljani

    Skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije prejema takšno ali drugačno pomoč države. Nekateri le subvencije, drugi znižana plačila, pomemben del pa denarne prejemke. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da smo izjemno socialno naravnana država. Vendar stvarnost ni tako preprosta. Socialna politika je vse manj socialna in vse bolj podrejena ekonomiji. Od države blaginje postopoma prehajamo v družbo blaginje. Več

  • Urša Marn

    28. 10. 2010  |  Mladina 43

    Mrcvarjenje banke

    Uprava NLB: Claude Deroose, Marko Jazbec, Božo Jašovič (predsednik uprave), David Benedek

    Bančništvo temelji na zaupanju. To zaupanje se v zadnjem času načrtno uničuje z javnim stampedom proti vodilni banki v državi. Vsak, ki ima pet minut časa, se obregne ob NLB ali, kot se je slikovito izrazil ekonomist Bogomir Kovač, »dvigne nogo in opravi potrebo«. O nujnosti dokapitalizacije in razvoju banke se več razpravlja po časopisih kot med njenimi lastniki, upravo in nadzorniki. Več

  • Urša Marn

    28. 10. 2010  |  Mladina 43  |  Politika

    Aljoša Tomaž: ”Trditi, da se z dokapitalizacijo meče denar stran, je absurdno”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintervjualjoa_toma_bkimg_9144.jpg

    > Banke v Sloveniji niso bile neposredno pomembneje prizadete zaradi nakupov sekundarnih vrednostnih papirjev Lehman Brothersa in drugih finančnih ustanov. Pomembnejše je vprašanje, kolikšno škodo je posredno imel realni sektor. Neto zadolženost Slovenije se je v obdobju Janševe vlade povečala z nič na deset milijard in je predvsem posledica naložb v vrednostne papirje. Več

  • Urša Marn

    28. 10. 2010  |  Mladina 43  |  Politika

    Peter Groznik: ”Ustvarja se vzdušje izrednih razmer”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintervjupeter_groznik_mojca_brecelj.jpg

    > Težave NLB niso pretežno domačega izvora. Celotno svetovno gospodarstvo in bančništvo je v predlanskem in lanskem letu zašlo v krizo in redke so banke, ki bi krizo preživele brez izgub in visokih odpisov zaradi slabih posojil. Po bitki, v katerih je veliko ranjenih in mrtvih, je vedno lahko biti pameten glede tega, kaj je šlo narobe. V javnosti NLB največkrat očitana t. i. tajkunska posojila oz. Več

  • Urša Marn

    21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Politika

    Nepremičninski kaos

    /media/www/slike.old/mladina/popis.jpg

    »Ljudje ne bodo povsem iskreno prijavili vseh podrobnosti, zato je to, čemur rečemo popis, v resnici le zelo draga anketa. Verodostojnost podatkov bo skrajno vprašljiva, poleg tega pa bo veliko podatkov že čez nekaj let zastarelih,« smo zapisali pred štirimi leti ob popisu več kot šestih milijonov nepremičnin. Drzna napoved se je v teh dneh, ko smo na dom dobili obvestilo o vrednosti svojih... Več