Urša Marn

  • Urša Marn

    20. 11. 2008  |  Mladina 47

    Zapor, iz katerega nočeš pobegniti

    V zaporu Leoben, ki mu domačini pravijo tudi VIP-zapor, je prostora za 205 zapornikov, najdaljša zaporna kazen pa je 18 mesecev.

    Večina ljudi si zapor predstavlja kot siv, temačen in umazan objekt. Toda 52-letni avstrijski arhitekt Josef Hohensinn je dokazal nasprotno: zapor lahko ponudi udobje hotela s petimi zvezdicami, ne da bi zaradi tega trpela varnost. Pred štirimi leti so v avstrijskem mestu Leoben, nekaj deset kilometrov iz Gradca, po načrtih biroja Hohensinn Architektur zgradili enega najsodobnejših in najbolj humanih zaporov na... Več

  • Urša Marn

    6. 11. 2008  |  Mladina 45

    Desant na Plečnika

    /media/www/slike.old/mladina/stadionnotranjost_stane_jeri.jpg

    Nobenega dvoma ni, da je stadion za Bežigradom potreben temeljite prenove. Vprašanje je le, kakšna naj bo, da z njo ne bi uničili Plečnikove stavbne dediščine. Pri tem igra ključno vlogo Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Javnosti še do nedavnega ni bilo znano, da je ZVKDS investitorju izdal tako kulturnovarstvene pogoje kot tudi kulturnovarstveno soglasje, in to kar k idejnemu načrtu, kar je v... Več

  • Urša Marn

    29. 10. 2008  |  Mladina 44  |  Politika

    Povišanje pokojnin sredi recesije

    Najverjetnejša koalicija

    Sredi tedna so na pogajanjih za novo vlado zaprli še zadnje poglavje koalicijske pogodbe - vprašanje povišanja pokojnin. Štiri stranke so se odločile za kompromis, ki sicer ni poceni, a je še vedno precej cenejši, kot bi bila morebitna uvedba novega načina usklajevanja pokojnin, na primer uresničitev izvorne ideje o usklajevanju pokojnin z rastjo neto plač, ki so ji odločno nasprotovali v Gospodarski zbornici... Več

  • Urša Marn

    23. 10. 2008  |  Mladina 43

    Stojan Petrič, Skupina Kolektor

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikastojan_petri_ml.jpg

    Šestdesetletni Stojan Petrič je že petnajst let predsednik Skupine Kolektor, največjega svetovnega proizvajalca komutatorjev za elektromotorje. Družba s sedežem v Idriji ima skoraj 2700 zaposlenih v osemnajstih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, Nemčiji, Južni Koreji, ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, Iranu in Bosni. Zaradi mednarodne finančne krize, ki že posega v realni sektor, bo dobiček na ravni celotne Skupine v letošnjem letu kar za polovico nižji od lanskega. Petrič intervjuje daje redko. To, da je naredil izjemo, je dokaz, da sedanje gospodarske krize ne gre podcenjevati. Več

  • Urša Marn

    9. 10. 2008  |  Mladina 41

    Dr. Ivan Ribnikar, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaribnikar_ivan_bk.jpg

    Starosta monetarne ekonomije, redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani in član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar o mednarodni finančni krizi, načinu reševanja te krize in njenih vplivih. Več

  • Urša Marn

    9. 10. 2008  |  Mladina 41

    Obvoznica okoli srca

    Šestinsedemdesetletni bolnici so med operacijo naredili dva posega: najprej so ji operirali zoženo vratno arterijo, nato pa so ji na srcu naredili še dva koronarna obvoda. Pri by-passu najprej navadno iz noge vzamejo žilo, ki jo potem kot obvod prišijejo na žilo v srcu tako, da se večji del krvnega obtoka izogne zamašenemu delu.

    Človeško srce je občudovanja vreden stroj. Čeprav ni nič večje od stisnjene pesti, vsak dan naredi kar sto tisoč udarcev in po telesu požene do devet tisoč litrov krvi. Skozi sto tisoč kilometrov ožilja potisne kri v pičlih dvajsetih sekundah in jo v krogih poganja tako dolgo, da v enem dnevu prepotuje neverjetnih devetnajst tisoč kilometrov, kar je skoraj pol poti okoli sveta. Več

  • Urša Marn

    2. 10. 2008  |  Mladina 40  |  Politika

    Zdravstvo pred zlomom?

    Ministrica za zdravje Zofija Mazej  Kukovič je napovedala upravni nadzor v vseh zdravstvenih zavodih, kjer bo dvig plač višji od predvidenega.

    Odprava plačnih nesorazmerij v zdravstvu bo stala bistveno več, kot je prvotno predvidela vlada. Po izračunih vlade naj bi končni finančni učinek znašal 147,6 milijona evrov, skupna masa za plače zaposlenih v zdravstvu pa naj bi se do leta 2010 povečala za 24,1 odstotka. A že ta predvidevanja so bila zgrešena, saj niso vključevala finančnih posledic za zasebnike s koncesijo. Več

  • Urša Marn

    18. 9. 2008  |  Mladina 38  |  Politika

    Tekma za tržni delež

    Inštitut CBS, raziskovalno razvojni inštitut podjetja Trimo, kjer snujejo celovite gradbene rešitve, sestavljajo (od leve proti desni): dr. Mojca Japelj Fir, dr. Matjaž Žnidaršič, mag. Črtomir Remec, mag. Aleš Kralj in Marija Drev.

    Umirjanje gospodarske rasti čuti vse več slovenskih podjetij, zlasti tista, ki so zadnja leta premalo vlagala v raziskave in razvoj. Inovacije so namreč ključni element, ki podjetjem zagotavlja dodano vrednost, konkurenčnost in boljše poslovanje, s tem pa ugodnejši položaj pri spoprijemanju z recesijo. » V strukturi proizvodov, ki se izdelujejo v Sloveniji in delno v tujini, je premalo izdelkov z višjo... Več

  • Urša Marn

    11. 9. 2008  |  Mladina 37  |  Politika

    Eksplozija lakomnosti

    Podatki o izplačilih nadzornikom, ki so nam jih posredovali z ministrstva za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, se v določenih primerih ne ujemajo s podatki, zapisanimi v poslovnih poročilih podjetij.

    Navaden državljan s povprečno bruto plačo je lani zaslužil 15.417 evrov, delavec z minimalno plačo pa 6456 evrov, član nadzornega sveta Telekoma pa je v povprečju zaslužil 31.333 evrov bruto. Nadzornik je torej samo s to funkcijo zaslužil dvakrat toliko kot delavec s povprečno bruto plačo in skoraj petkrat toliko kot delavec z minimalno plačo. Več

  • Urša Marn

    28. 8. 2008  |  Mladina 35

    Recesija

    Stojan Petrič, Kolektor: »V drugem polletju letošnjega leta pričakujem upad naročil. Po pesimističnem mnenju pa se bo takšna usmeritev nadaljevala še leta 2009. Zaradi tega se bodo začeli odpuščanje delavcev, racionalizacija poslovnih procesov, vsekakor pa tudi iskanje novih trgov.«

    Pred dnevi je domačo javnost osupnil podatek Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, da so se lani realne plače v Sloveniji znižale najbolj v Evropski uniji. Na ravni EU so se realne plače lani glede na leto 2006 povprečno zvišale za 2,3 odstotka. Najbolj so zrasle v novih članicah, predvsem v Latviji, Litvi in Romuniji, najbolj pa so se zmanjšale v Sloveniji, Cipru, Španiji, Avstriji,... Več

  • Urša Marn

    28. 8. 2008  |  Mladina 35

    ”Vse skupaj ni obetavno”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintmeh_bk.jpg

    > Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da sta inflacija in recesija tudi psihološka pojava. Bolj ko govoriš o recesiji, bolj postaja resničnost v glavah ljudi, spreminja se njihovo vedenje in se nazadnje resnično manifestira tudi v številkah. Ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi statističnih podatkov ne morem pritegniti tistim, ki govorijo o recesiji. Res pa je, da smo priča ohlajanju gospodarske aktivnosti. Več

  • Urša Marn

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    NSi se je izkazala kot zelo servilna koalicijska partnerica

    /media/www/slike.old/mladina/intjanez_drobni_mf.jpg

    > Ta vlada ni izpolnila pričakovanj ljudi. Ni uredila tipično desnih vprašanj, je pa sprejela nekatere rešitve, ki so tipično leve. Janša kot dosežek navaja dejstvo, da je vlada preživela celoten mandat. Zame to ni poseben dosežek. Smisel ni v tem, da imaš oblast, ampak da uresničuješ svoj program in izpolniš obljube, ki si jih dal volivcem. Ta vlada se kaj dosti ne razlikuje od svojih predhodnic. Več

  • Urša Marn

    7. 8. 2008  |  Mladina 32  |  Politika

    Vrag je vzel šalo

    Marjan Senjur, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj: »Slaba gibanja v tekočem računu plačilne bilance so že izničila pozitivne učinke visoke gospodarske rasti.«

    Minister za finance Andrej Bajuk je pred dnevi presenetil z napovedjo, da bo proračunski presežek v letošnjem letu večji, kot ga je vlada spomladi predvidela z rebalansom. Namesto predvidenih 69 milijonov evrov naj bi presežek znašal 240 milijonov evrov ali približno 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda. Če se bo napoved uresničila, bo to brez dvoma lep dosežek. Več

  • Urša Marn

    31. 7. 2008  |  Mladina 31

    Konec pomladne idile

    Čas sloge: Koalicija Slovenija na Zboru za Republiko na Kongresnem trgu v Ljubljani, 25. september 2004

    Oktobra 2004 se je pomladnim strankam smejalo. Na volitvah so dobile 45 odstotkov glasov in v navezi z Desusom prevzele oblast. Toda komaj dober mesec pozneje so se znotraj desnega bloka že začeli opazni premiki. Novembra 2004 so imele pomladne stranke po meritvah Ninamedie sicer še vedno 44,2-odstotno podporo anketirancev, a izključno zaradi Janševe SDS, ki je svoj položaj po prevzemu oblasti še okrepila. Več

  • Urša Marn

    24. 7. 2008  |  Mladina 30

    Mag. Mitja Gaspari, ekonomist, nekdanji guverner Banke Slovenije

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamitja_gaspari_bk.jpg

    Če bo Borut Pahor jeseni sestavljal novo vladno koalicijo, bo Mitji Gaspariju pripadlo mesto podpredsednika vlade, torej funkcija, ki jo je pred leti v Drnovškovi vladi opravljal Marjan Podobnik. Nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah pravi, da ga sodelovanje v vladi zanima le, če bo Pahorju uspelo sestaviti koalicijo programsko sorodnih strank, ne želi pa sedeti v vladi z Janšo. Naj povemo, da Gaspari ni bil naša prva izbira za intervju. O inflaciji, gospodarski rasti, zadolževanju in napovedanem proračunskem presežku smo se želeli pogovarjati z ministrom za finance Andrejem Bajukom, vendar je ta že dogovorjeni termin v treh tednih kar trikrat preložil, hkrati pa je v istem obdobju našel čas za pogovor za revijo Reporter. Več

  • Urša Marn

    16. 7. 2008  |  Mladina 23

    Mesto, zazrto v prihodnost

    Trg Leona Štuklja (Prinčič in partnerji, Videm)

    Arhitektura v Mariboru je po daljšem zatišju znova v prvem planu. V mestu nastajajo, so v pripravi ali se intenzivno razvijajo številni novi arhitekturni projekti in urbanistične ureditve. Že pozimi so odprli prenovljeno Studenško brv čez reko Dravo, maja so končali prenovo nogometnega stadiona Ljudski vrt, jeseni naj bi bila končana prenova glavne mestne tržnice, začeli pa naj bi gradnjo poslovno-stanovanjskega... Več

  • Urša Marn

    10. 7. 2008  |  Mladina 28  |  Politika

    Reševalna akcija za NLB

    Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, trdijo, da vlada ni nikogar prisiljevala v nakup delnic Nove Ljubljanske banke.

    Ni dvoma, da je bila dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke nujna. Kapitalska ustreznost NLB se je v zadnjih letih slabšala, hkrati se je zmanjšal delež lastniškega kapitala v celotni bilančni vsoti, poslabšalo pa se je tudi pokritje izdanih kreditov z depoziti. NLB je zaradi tega kapitalsko ustreznost že lani popravila z dobrimi tristo milijoni evrov, z letošnjo dokapitalizacijo pa je dobila še dodatnih tristo... Več

  • Urša Marn

    26. 6. 2008  |  Mladina 26

    Proračunska prevara

    Minister za finance Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša zavestno zavajata javnost, ko trdita, da se bo letošnje proračunsko leto končalo s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov.

    Vladna napoved, da bo letošnje proračunsko leto zaključila s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov, je predvolilni trik, namenjen izključno zavajanju javnosti. Realnost obeta precej slabši izid, kar vlada dobro ve, a se dela neumno. Po najbolj črnem scenariju se bo letošnje proračunsko leto namesto s presežkom končalo s primanjkljajem v višini odstotka bruto domačega proizvoda. Več

  • Urša Marn

    19. 6. 2008  |  Mladina 25

    Dr. Dušan Mramor, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velikamramor_0008_bk.jpg

    Dr. Dušan Mramor je redni profesor in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani. V letih 2001 in 2002 je bil član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, od decembra 2002 do decembra 2004 pa finančni minister v vladi Antona Ropa. Več

  • Urša Marn

    19. 6. 2008  |  Mladina 25

    Farmacevtska stimulacija

    /media/www/slike.old/mladina/il_zdravstvo.jpg

    Smučanje v Davosu, čarterski polet do Dubrovnika skupaj z družinskimi člani, safari v Južnoafriški republiki, izlet s turistično ladjo do Niagarskih slapov, ogled plantaž v Louisiani, zabava v Disneylandu na Floridi, ogled trdnjave Alamo v San Antoniu, celodnevno nakupovanje v severnoameriških outletih, koncert Raya Charlesa, Labodje jezero v Bostonu, baletna predstava v Sydneyju, kabaret v Berlinu, muzikal v... Več

  • Urša Marn

    24. 5. 2008  |  Mladina 21

    »Glavna usmeritev novodobnih investitorjev je eksces.«

    Vojteh Ravnikar in Robert Potokar

    So hiše, ki kričijo, štrlijo, se napihujejo in na vso moč opozarjajo nase. In so hiše, ki s svojo zadržanostjo v prostor vnašajo trajno vsebino. Profesor Vojteh Ravnikar in Robert Potokar nista "trendi" arhitekta. To odkrito priznavata tudi sama. » Nisva nagnjena k ekscesom, čeprav je eksces glavna usmeritev novodobnih investitorjev. Več

  • Urša Marn

    24. 5. 2008  |  Mladina 20

    Čakalne vrste za najmlajše

    /media/www/slike.old/mladina/vrtcinaslovkamaksimalno_b5.jpg

    » Komisija je ugotovila, da vaš otrok ni sprejet v vrtec in je uvrščen na čakalno listo.« Tak odgovor je v zadnjih dneh dobilo nekaj tisoč staršev po Sloveniji. Samo vrtci na območju Mestne občine Ljubljana so odklonili 3920 otrok. Glavno mesto je še posebej izpostavljeno, saj se poleg višje rodnosti sooča tudi z naraščajočim številom priseljencev in ogromno dnevno migracijo. Več

  • Urša Marn

    19. 5. 2008  |  Mladina 19

    Konec zgodbe o uspehu na kredit

    Minister za finance Andrej Bajuk se ne strinja z oceno Evropske komisije, da smo bili v Sloveniji lani priča pregrevanju gospodarstva.

    » Korak za korakom vlada najeda zdrave gospodarske temelje,« je januarja lani v Mladini zapisal dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji finančni minister v vladi Antona Ropa. Če se je Mramorjeva ostra kritika ekonomske politike sedanje vlade še pred poldrugim letom morda zdela nekoliko preostra, je danes, ob visoki inflaciji, rekordnem zunanjem dolgu in padcu gospodarske... Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    ”Janša nas reže kot salamo”

    Marko Štrovs, član izvršilnega odbora Nove Slovenije

    Član izvršilnega odbora Nove Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da lahko NSi pred propadom na jesenskih volitvah reši samo izredni kongres. V pismu občinskim odborom stranke predlaga, da bi na kongresu prevzeli staro ime Slovenski krščanski demokrati ter izvolili predsednika in organe stranke. Nekateri vodilni politiki stranke so predlog označili kot destruktiven, Štrovs pa vztraja, da so spremembe nujne, če se NSi ne želi utopiti v Janševi SDS. Več

  • Urša Marn

    13. 4. 2008  |  Mladina 14  |  Politika

    Slab izkupiček Slovenije

    Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar se načrtno izogiba omembi dejstva, da je Slovenija pri črpanju iz Evropskega socialnega sklada najslabša med vsemi članicami EU.

    Slovenija ima do konca leta 2015 iz evropske blagajne pravico načrpati dobrih pet milijard evrov. Od tega 4,2 milijarde evrov iz kohezijskega in strukturnih skladov, 900 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 21,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za ribištvo. Toliko denarja nam je Bruselj odobril v programskem obdobju 2007-2013, pri čemer imamo možnost črpanja še dve leti po... Več

  • Urša Marn

    13. 4. 2008  |  Mladina 14

    Poslednje darilo

    Nemški tanki pri kočevskem gradu po zavzetju mesta leta 1943. Nobena slovenska vlada ni zbrala dovolj poguma, da bi Nemčiji postavila novo zahtevo za poplačilo vojne škode. Več

  • Urša Marn

    28. 3. 2008  |  Mladina 12  |  Kultura

    "Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"

    Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti. Več

  • Urša Marn

    14. 3. 2008  |  Mladina 10

    Slovenci v davčnih oazah

    Matjaž Gantar, KD

    Kneževina Liechtenstein je redko kdaj tema novic. Kot davčna oaza v osrčju Evrope, ki zagotavlja visoko stopnjo tajnosti, si prizadeva za čimmanjšo opaznost, da se lahko kapital iz vsega sveta nemoteno steka na njen teritorij. Novica, da je nemška obveščevalna služba od nekdanjega uslužbenca banke LGT za pet milijonov evrov kupila seznam računov 1400 strank te banke, je Liechtenstein spravila med glavne novice. Več

  • Urša Marn

    5. 3. 2008  |  Mladina 9

    Telekomunizem

    Vlada je pred neprijetno odločitvijo. Če izpelje prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije, bo to poslabšalo že tako skrhane odnose v koaliciji. Če prodajo ustavi, bo obveljala za nekonsistentno, hkrati pa ji bo mogoče očitati zapravljivost, saj bo kljub propadlemu razpisu dolžna poravnati stroške skrbnega pregleda, cenitve in svetovanja, ki skupaj presegajo 1,5 milijona evrov. Več

  • Urša Marn

    2. 3. 2008  |  Mladina 8  |  Politika

    Do soglasja s podkupnino?

    Bojan Petan, član lokalnega partnerstva Krško: 'Žalostno je, da so prav krajani, ki živijo blizu jedrskih objektov, obravnavani najbolj nezadovoljivo, zato vse bolj narašča odpor do umeščanja odlagališča.'

    Nobenega dvoma ni, da je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov neizogibna. Sedanje skladišče v jedrski elektrarni Krško je bilo zgrajeno kot začasno. Danes je v njem 2300 kubičnih metrov odpadkov, letni prirast pa je povprečno 45 kubičnih metrov, kar pomeni, da bo skladišče polno okoli leta 2011. Nemoteno delovanje elektrarne do konca življenjske dobe leta 2023 in njeno razgradnjo je mogoče... Več