Urša Marn

  • Urša Marn

    9. 9. 2010  |  Mladina 36

    Na robu pameti

    Predsednik vlade Borut Pahor in ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Pahor zagotavlja, da je zamrznitev plač začasen ukrep in da bodo vse obljube sindikatom javnega sektorja izpolnjene, ko bo kriza odpravljena.

    Janez Posedi je te dni eden najbolj izpostavljenih sindikalistov v državi. Je vodja pogajalske skupine tistega dela sindikatov javnega sektorja, ki trmasto zavrača vladno namero o zamrznitvi plač. Posedi ni profesionalni sindikalist. Z vlado se pogaja brezplačno. Po poklicu je veterinar, zaposlen je na inštitutu veterinarske fakultete kot vodja enote za parazitologijo. Več

  • Urša Marn

    2. 9. 2010  |  Mladina 35

    Borut Brezovar, glavni inšpektor Republike Slovenije za delo

    /media/www/slike.old/mladina/vintbrezovar2bk.jpg

    Inšpektorat za delo iz leta v leto odkrije več kršitev delavskih pravic, od tega, da delavci po več mesecev ne dobijo plač, da jim delodajalci ne plačujejo socialnih prispevkov, do tega, da morajo delati več, kot določa zakon. Razmere so se še dodatno zaostrile z recesijo. Po oceni mag. Boruta Brezovarja, glavnega inšpektorja za delo, se je stanje v času krize poslabšalo za približno dvajset odstotkov. Rešitve ne vidi samo v ostrejših pravilih, večjem številu inšpektorjev in večjih pooblastilih, ampak tudi v drugačni, naprednejši miselnosti vseh državljanov. Brezovar je po izobrazbi pravnik, pred prihodom na inšpektorat pa je delal v gospodarstvu. Več

  • Urša Marn

    26. 8. 2010  |  Mladina 34

    Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides

    /media/www/slike.old/mladina/vintkustrinvelika2bpet.jpg

    Konrada Kuštrina se drži sloves enega najboljših in najbolj neizprosnih sindikalnih voditeljev v državi. Brez njega zdravniški sindikat Fides ne bi bil tako uspešen, kot je. Doseže skoraj vse, kar si zastavi, zato ne bi presenetilo, če bi mu na koncu popustila tudi Pahorjeva vlada. Ni sicer verjetno, da bi umaknila že sprejeto novelo zakona, po kateri bodo dodatki za dežurstvo z začetkom prihodnjega leta prepolovljeni. So pa možne alternativne rešitve, o katerih Kuštrin za zdaj še ne želi govoriti. Ker ni profesionalni sindikalist, ampak predstojnik anesteziološke službe v šempetrski bolnišnici, sam najbolje ve, kako boleče bodo posledice za bolnike, če zdravniki po 1. septembru ne bodo več dežurali. Kljub temu pa za posledice noče prevzeti odgovornosti. Več

  • Urša Marn

    19. 8. 2010  |  Mladina 33

    Dr. Andrej Trampuž: »Nova bakterija nima potenciala, da bi povzročila hujšo epidemijo«

    Dr. Andrej Trampuž, strokovnjak za infekcijske bolezni

    Komaj je minil preplah zaradi virusa prašičje gripe, že zahodni svet trepeta pred novo globalno nevarnostjo, tokrat zaradi nove vrste bakterije, ki jo je stroka poimenovala NDM-1 in ki naj bi bila odporna tudi proti najmočnejšim antibiotikom. Bakterija se je razširila predvsem v Indiji in Pakistanu, odkrili pa naj bi jo tudi že v bolnišnicah v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji, Kanadi, na Nizozemskem, Švedskem in v Belgiji. V Evropi je doslej terjala eno življenje. Umrl je Belgijec pakistanskega rodu, ki se je z novo superbakterijo okužil v eni od pakistanskih bolnišnic, kjer so ga operirali po prometni nesreči. V Evropo in ZDA naj bi bakterijo prinesli predvsem ljudje, ki hodijo v Indijo in Pakistan na cenejše operacije, saj tamkajšnje bolnišnice za kozmetične posege, zobozdravstvene storitve in presajanje organov zaračunajo veliko manj kot bolnišnice v razvitem svetu. O realni nevarnosti nove bakterije smo se pogovarjali z zdravnikom dr. Andrejem Trampužem z oddelka za infekcijske bolezni Univerzitetne klinike v Lozani, sicer tudi dobrim poznavalcem bakterijskih bolnišničnih okužb, kot je MRSA. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2010  |  Mladina 32

    Dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje

    /media/www/slike.old/mladina/vintduan_keber1_bk.jpg

    Od leta 1992 bi morali v Sloveniji večino zdravstvenih storitev doplačevati iz svojega žepa. To se ni zgodilo, saj smo se domala vsi za ta doplačila vključili v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic. Čeprav je to boljše od doplačil, je tudi to zavarovanje močno načelo solidarnost v zdravstvu, saj so njegove premije enake za vse, ne glede na premoženjsko stanje. Poleg tega ima zelo visoke obratovalne stroške. Na ministrstvu za zdravje bodo zato do jeseni pripravili izhodišča za združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v enotno prispevno stopnjo. S tem bi stroške zdravstva pravičneje porazdelili med revne in bogate, hkrati pa bi zdravstvu prihranili nekaj deset milijonov. O prednostnih in morebitnih pasteh takšne reforme smo se pogovarjali z Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, ki je združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neuspešno načrtoval že pred osmimi leti. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2010  |  Mladina 32  |  Politika

    Kdo je tu nor?

    Po mnenju ministra za delo Ivana Svetlika zdajšnji pokojninski sistem sicer deluje v pravi smeri, a prešibko, saj ne dohiteva trendov staranja prebivalstva.

    Norveška je edina evropska država, kjer se upokojencem ni treba bati revščine. Še pred nekaj desetletji je bila Norveška ena izmed revnejših držav Zahodne Evrope. Njeno gospodarstvo je temeljilo predvsem na ribolovu in gozdarstvu. Po odkritju ogromnih zalog nafte pa je v času ene generacije doživela gospodarsko revolucijo. Norveška del svojih naftnih dohodkov že od vsega začetka usmerja v javni pokojninski sklad,... Več

  • Urša Marn

    5. 8. 2010  |  Mladina 31

    “Gledalci bodo tako blizu igrišča, da bo po njih skoraj šprical švic”

    Arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga na tribuni novega nogometnega stadiona. Že ta vikend bo na stadionu prva nogometna tekma, na kateri se bodo med seboj pomerili vsi tisti, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, od projektantov do izvajalcev in naročnika, prvo žogo pa naj bi odbil ljubljanski župan Zoran Janković.

    »Moram še domov, da se preobujem,« mi reče Boštjan Vuga, ko se dogovarjava za uro srečanja pred vhodom v Športni park Stožice. »Si ti mogoče v natikačih? Ne? Pametno. Ker lahko dobiš kazen. Zadnjič sem na ogled športnega parka povabil očeta, pa me je inšpektor kaznoval z 80 evri, ker sem bil na gradbišču v sandalih. Rekel je, da kot projektant ne bi smel dajati slabega zgleda drugim.« Aha. Več

  • Urša Marn

    29. 7. 2010  |  Mladina 30

    Avtogol

    Ko je vlada lani obudila že poldrugo desetletje staro zamisel o obdavčitvi nepremičnin, so novinarji premiera Boruta Pahorja vprašali, ali vlada načrtuje obdavčitev luksuza. Odgovoril je: »Da.« Na vprašanje, kdaj naj bi ga obdavčili, pa: »Čim prej.« No, zdaj iz tega očitno ne bo nič … (Golman Borut Pahor na dobrodelni nogometni tekmi v Biljah pri Novi Gorici)

    »Veliko vetra za prazen nič. Dobili smo skromen zakon s še skromnejšimi pričakovanji in učinki,« je o osnutku zakona o davku na nepremičnine pripomnil ekonomist dr. Bogomir Kovač. Nastavki so bili dobri, napovedi v koalicijski pogodbi tudi. Pričakovali smo odličen zakon. A smo namesto tega dobili nekaj, kar nima ne pravega smisla ne resnih učinkov. Več

  • Urša Marn

    22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Svet

    Finančna kriza in potrošniki

    /media/www/slike.old/mladina/intudo_reifner_bkimg_8676.jpg

    Kriza na finančnih trgih je skupaj z recesijo med potrošnike vnesla veliko negotovost, hkrati pa povzročila dolgoročno škodo: rastoče dolgove, nihanja na nepremičninskih trgih in zmanjšanje donosov iz dolgoročnih naložb. Poleg tega imajo potrošniki opraviti z zaostrenim finančnim izključevanjem, ko si banke prizadevajo spet poslovati z dobičkom in postajajo pretirano previdne. Vlade so se na krizo hitro odzvale z obsežnimi gospodarskimi spodbudami in vložile milijarde davkoplačevalskega denarja v finančne institucije, ki so prevelike, da bi propadle. Ukrepi za ublažitev oškodovanja potrošnikov in preprečevanje podobnih scenarijev v prihodnosti pa so šele na stopnji dogovarjanja. O tem, kaj smo se iz krize naučili in kako ukrepati v prihodnje, smo se pogovarjali z dr. Udom Reifnerjem, direktorjem neodvisnega Inštituta za finančne storitve in profesorjem gospodarskega prava na Univerzi v Hamburgu. Več

  • Urša Marn

    8. 7. 2010  |  Mladina 27  |  Politika

    Špeha ni več. Šale je konec.

    Minister Franc Križanič in predsednik vlade Borut Pahor

    »Preprosto nimamo denarja, da bi se šalili. Vrag je vzel šalo. Špeha ni več.« Tako ekonomist dr. Mojmir Mrak odgovarja na vprašanje, ali naj se Novi Ljubljanski banki svež kapital zagotovi z zadolževanjem države. Javni dolg Slovenije je skupaj z jamstvi in poroštvi z 12 milijard evrov v letu 2008 narasel na 18 milijard evrov v letu 2009. Več

  • Urša Marn

    23. 6. 2010  |  Mladina 25

    Mag. Ivan Kneževič in doc. dr. Damjan Kovač

    Kovač

    V začetku marca je ekipa strokovnjakov UKC Ljubljana z enim samim posegom uspešno presadila srce in ledvico 52-letnemu Stanku Škrinjarju. Kombinirano presaditev je potreboval zaradi zelo napredovalega srčnega popuščanja in končne ledvične odpovedi. O tem, za kako zahteven poseg gre, kaj vse gre lahko narobe in ali bo kdaj v prihodnosti za presaditev mogoče uporabiti živalske organe, smo se pogovarjali s članoma ekipe, ki je sočasno presaditev srca in ledvice izvedla prvič v zgodovini slovenske medicine. Več

  • Urša Marn

    17. 6. 2010  |  Mladina 24

    Evropska varčevalna histerija

    V strahu pred pokom dolžniškega balona vlade evropskih držav pospešeno sprejemajo varčevalne svežnje, s katerimi želijo v red spraviti javne finance. Začelo se je z Grčijo, ki mora varčevati zato, da zapolni proračunsko luknjo in da EU in Mednarodnemu denarnemu skladu vrne 110 milijard evrov posojil. »Naredil bom vse, da država ne bo bankrotirala,« je izjavil grški premier George Papandreou. Več

  • Urša Marn

    17. 6. 2010  |  Mladina 24

    Rezanje proračuna

    Franc Križanič, minister za finance: »Gre za največji sveženj varčevanja po drugi svetovni vojni, kar slaba dva odstotka bruto domačega proizvoda.«

    »Žal vam moram sporočiti, da denarja ni več. Prijazne pozdrave in srečno! Liam.« To so besede, ki jih je ob zamenjavi britanske vlade nekdanji glavni sekretar za zakladnico Liam Byrne zapisal v pismu svojemu nasledniku Davidu Lawsu in ga pustil na delovni mizi. Ta resnična anekdota zgovorno priča o žalostnem stanju britanskih javnih financ, pri čemer Velika Britanija ni izjema. Več

  • Urša Marn

    10. 6. 2010  |  Mladina 23

    Dr. Dušan Mramor, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaduan_mramor_bkimg_6451.jpg

    Kaj je izvirni greh za globalno ekonomsko krizo? Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, pravi, da se kriza ni začela na nepremičninskem področju, ampak so jo sprožile ZDA z neustrezno ekonomsko politiko, predvsem s tiskanjem dolarja za financiranje vojne proti terorizmu. Čeprav je vzroke za krizo pametno poznati, nas samo to iz njenega brezna ne bo rešilo. Vladi svetuje, da takoj sprejme pokojninsko in zdravstveno reformo, saj sicer lahko pride do znižanja kreditne ocene, po kateri se Slovenija zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. Podražitev kreditov bi dodatno poglobila recesijo, kar bi terjalo še več brezposelnih. Več

  • Urša Marn

    3. 6. 2010  |  Mladina 22

    Zakaj so lastniki odrešili Igorja Bavčarja

    Na skupščini Istrabenza so skoraj soglasno sklenili, da je revizija za leto 2007 (jeseni tega leta je Bavčar postal posredni lastnik četrtine Istrabenza) pokazala, da z izkazi družbe ni bilo nič narobe.

    Skoraj milijardo evrov znaša dolg, ki ga je Skupina Istrabenz pridelala pod vodstvom Igorja Bavčarja, potem ko se je ta odločil za poskus menedžerskega odkupa in brezglavo nakupovanje delnic Petrola. Nekoč uspešno primorsko podjetje je danes v postopku prisilne poravnave, za preživetje pa mora do konca leta zbrati sto milijonov evrov od prodaje Droge Kolinske in drugih naložb. Več

  • Urša Marn

    3. 6. 2010  |  Mladina 22

    O tistih, ki so srečali boga in se vrnili

    Dr. Zalika Klemenc - Ketiš, zdravnica družinske medicine in raziskovalka na Medicinski fakulteti v Mariboru, ki se je fenomena obsmrtnih izkušenj lotila v doktorski disertaciji.

    Človek umira in v trenutku največje telesne pobitosti sliši zdravnika, kako ga razglaša za mrtvega. Na ušesa mu prihaja neprijeten hrup, glasno zvonjenje ali brenčanje, hkrati pa občuti, kako se z veliko hitrostjo giblje skozi dolg mračen predor. Nato nenadoma dojame, da je zunaj svojega telesa, a še vedno v okolju, v katerem je bil tudi prej. Svoje telo gleda nekako od daleč, kot gledalec. Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2010  |  Mladina 19  |  Politika

    Kako bankrotira država?

    »Govori se, da države ne morejo bankrotirati,« je pred kratkim rekla nemška kanclerka Angela Merkel. Po krajšem premoru pa dodala: »Te govorice ne držijo.« Država bankrotira takrat, ko ne more več poravnavati svojih obveznosti. Balon državnih dolgov je zadnji balon, ki lahko poči. Posledice so boleče za celotno prebivalstvo, saj bankrotu države sledijo silovito znižanje življenjske ravni... Več

  • Urša Marn

    6. 5. 2010  |  Mladina 18  |  Politika

    Dr. Mojmir Mrak: »Reševanje Grčije pomeni tudi reševanje evra.«

    > Po moji oceni je pomembno, da evroobmočje v tem trenutku ni odreklo finančne pomoči Grčiji. Če bi to storilo, bi to dejansko zadalo močan udarec celotnemu evroprojektu. Ne pravim, da bi evro kar propadel, bi pa to močno negativno vplivalo na kredibilnost skupne valute. Grški finančni paket razumem kot nekakšno kupovanje časa. Vsaj začasno naj bi pomiril finančne trge in tako omogočil politiki, da se odloči,... Več

  • Urša Marn

    15. 4. 2010  |  Mladina 15

    Zdravstvena blagajna pred zlomom

    Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana: »Varčevalni ukrepi morajo biti selektivni, ne pa da ZZZS enako kaznuje vse izvajalce zdravstvenih storitev, tudi tiste, ki poslujejo učinkovito.« (na sliki ob obisku predsednika vlade)

    Posledice krize močno občuti tudi javna zdravstvena blagajna. Ker so delodajalci zmanjšali število zaposlenih ali pa so zaposlenim zmanjšali obseg delovnih ur, kar pomeni nižje plače za delavce, se je posledično znižal tudi priliv prispevkov v to blagajno. Če se bo uresničila projekcija zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bo v zdravstveni blagajni ob koncu leta zazevala luknja, velika sto milijonov evrov. Več

  • Urša Marn

    1. 4. 2010  |  Mladina 13

    Prof. dr. Rajko Kenda o reformi zdravstva

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarajko_kenda_bkimg_5368.jpg

    Potem ko je Borut Miklavčič zaradi zdravstvenih težav napovedal umik s položaja ministra za zdravje, je bil nekaj časa v igri za njegovega naslednika prof. dr. Rajko Kenda, a je povabilo predsednika vlade po premisleku zavrnil. Kenda je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik zdravstvenega sveta, najvišjega strokovnega posvetovalnega organa ministra za zdravje. Ker je s tem ministrova desna roka, ima pomembno besedo tudi pri sedanji reformi zdravstva. Njegov odgovor na čedalje večje likvidnostne težave zdravstvene blagajne je enostaven: premišljena racionalizacija in dotok svežega denarja. Več

  • Urša Marn

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Družba

    Še se dogajajo čudeži

    Ekipa osmih prostovoljcev, sicer delavcev podjetja Baufritz, je hišo postavilo v času svojega dopusta. Pred tem je približno sto delavcev prostovoljcev v dveh prazničnih dneh v tovarni izdelalo dele za hišo, ki so jih nato s 14 vlačilci pripeljali v Slovenijo. V tednu dni je bil objekt pod streho, v celoti pa naj bi ga dokončali do novembra letos.

    Zdi se nemogoče, da bi v času recesije katerokoli podjetje komurkoli karkoli podarilo, ne da bi v zameno zahtevalo vsaj reklamo. A obstajajo svetle izjeme. Podjetje Baufritz iz bavarskega mesteca Erkheim je slovenskemu društvu Barka brezplačno podarilo kar milijon evrov vreden ekološki montažni objekt delavnic, kjer bodo odrasli z motnjo v duševnem razvoju delali skupaj s svojimi spremljevalci. Več

  • Urša Marn

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Politika

    Gradbinci na udaru

    /media/www/slike.old/mladina/mza_tekst.jpg

    »Položaj je skrajno resen. Zelo smo zaskrbljeni,« krizo v gradbeništvu opisuje direktor večjega podjetja. Utemeljeno. V Sloveniji se je vrednost opravljenih del v gradbeništvu lani znižala za petino, kar je eno največjih znižanj v EU. Znižanje je bilo večje le v baltskih državah, od skupnega znižanja v EU pa je bilo slovensko večje za 10 odstotnih točk. Več

  • Urša Marn

    26. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Družba

    »NI razloga, da bi hiše morale biti grde.«

    Matej Blenkuš in Miloš Florijančič

    V dvoje gre lažje. Tudi v arhitekturi, saj najuspešnejše slovenske biroje praviloma sestavljajo dvojice. Bevk-Perović, Sadar-Vuga, Dekleva-Gregorič, Tomac-Lah, Oman-Videčnik. Takšna uspešna dvojica sta tudi izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo Miloš Florijančič in njegov nekdanji študent Matej Blenkuš. Njuno arhitekturo zaznamuje trajnost, kar je prijetna sprememba v poplavi modnih, a minljivih... Več

  • Urša Marn

    18. 2. 2010  |  Mladina 7

    “Ko sem videla, kakšne laži širijo mediji, mi je postalo slabo.”

    Sašo Baričevič (1957 – 2010)

    Okoliščine smrti zdravnika Saša Baričeviča še vedno niso jasne. Zakaj so psi napadli gospodarja? Kaj jih je izzvalo? Je bila v času napada psov na prizorišču še ena oseba, in če je bila, kaj je tam počela? So bili psi spolno zlorabljeni ali so bile poškodbe posledica bakterijske okužbe? Kaj točno se je usodnega dne dogajalo v hiši na Oražnovi ulici v Ljubljani, ki je bila nekoč last Baričevičeve babice in dedka?... Več

  • Urša Marn

    11. 2. 2010  |  Mladina 6

    Lidija Gajski, zdravnica in avtorica knjige Zdravila ali zgodba o prevari

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikalidija_gajski_bkimg_6939.jpg

    Hrvaška zdravnica Lidija Gajski je lani, po več letih raziskovanja, objavila provokativno knjigo Zdravila ali zgodba o prevari, v kateri razkriva prevare farmacevtske industrije, hkrati pa ostro kritizira zdravnike in politike, ki se tej industriji brez pomisleka udinjajo. V knjigi z anatomsko natančnostjo analizira pojave v sodobni medicini, od širjenja definicije bolezni, proizvodnje novih patoloških stanj do komercializacije medicinske znanosti, kar vse prispeva k podražitvi zdravstva. Lidija Gajski je specialistka interne medicine in članica hrvaškega bioetičnega združenja. Zaposlena je v zdravstvenem domu v Zagrebu. Več

  • Urša Marn

    28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Politika

    Kaj duši slovensko gospodarstvo?

    Šivilje v Cvetličevi tovarni perila, predhodnici Mure, okoli leta 1930

    V Sloveniji se je izoblikovalo splošno mnenje, da so naše plače med najbolj obdavčenimi v Evropi in da visoki stroški dela dušijo gospodarstvo. Pa to res drži? Skupna obremenitev dela, ki zajema dohodnino in prispevke za socialno varnost delodajalca in zaposlenega, znaša prek 45 odstotkov, kar nas res uvršča v zgornjo polovico držav članic EU, nikakor pa ne v sam vrh lestvice, kot radi pretiravajo delodajalci. Več

  • Urša Marn

    21. 1. 2010  |  Mladina 3  |  Politika

    Čedalje dražja starost

    Praznovanje 101. rojstnega dne v centru starejših Trnovo

    Sodobna družba ima dve veliki nadlogi: globalizacijo in staranje prebivalstva. Delež starejših od 60 let na svetovni ravni narašča hitreje od katerekoli druge starostne skupine. Zaradi upadanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe bodo starejši od 60 let čez 15 let predstavljali tretjino celotnega prebivalstva na Japonskem, v Nemčiji in Italiji, tesno pa jim bodo sledile druge evropske države. Več

  • Urša Marn

    14. 1. 2010  |  Mladina 2

    Zeleni davki

    Nemška vlada je zeleno davčno reformo podprla z domiselno kampanjo. Na enem od plakatov je bila fotografija ženske, ki v rokah drži napis »Več seksa«. Spodaj pa sledi pripis: »Kdor večkrat ugasne luč, bo poplačan. Tako ali tako.«

    Na Nizozemskem je povsem običajno, da imata dve družini en avto, ki si ga delita. Tak »zadružni sistem« pomeni, da je prometa manj, kar seveda pomeni manj onesnaževanja in hkrati več prostih parkirnih mest. A ljudje tega sistema ne uporabljajo, ker bi bil udobnejši ali ker bi imeli tako razvito okoljsko zavest, pač pa - zaradi visokih okoljskih dajatev. Več

  • Urša Marn

    14. 1. 2010  |  Mladina 2

    dr. Srna Mandič, sociologinja o obdavčitvi nepremičnin

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikasrna_mandi_bkimg_0445.jpg

    Vlada naj bi maja obravnavala dolgo pričakovani predlog zakona o davku na nepremičnine, državni zbor pa naj bi ga sprejel najpozneje do oktobra. Poleg tega bodo lastniki nepremičnin v prihodnjih mesecih na dom dobili obvestilo o vrednosti svojih nepremičnin, na katero se bodo lahko pritožili, ta vrednost pa bo podlaga za novi davek, ki naj bi ga predvidoma uvedli prihodnje leto. Zakaj je davek na nepremičnine koristen instrument prostorske politike in katere so ključne napake stanovanjske politike, ki jih je oblast zagrešila v času tranzicije, smo se pogovarjali s sociologinjo izr. prof. dr. Srno Mandič, predstojnico Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljico na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Več

  • Urša Marn

    3. 12. 2009  |  Mladina 48  |  Politika

    Zloraba pod krinko prihranka

    Stavba nujne medicinske pomoči v Zagrebu je plod javnega arhitekturnega natečaja iz leta 2004. Vzpostavlja nove, visoke standarde javnih mestnih objektov.

    Najnovejši dokaz o zlorabi zakonodaje pod krinko prihranka javnih sredstev je razpis za nadomestno gradnjo objekta Splošne bolnišnice Celje. Prostor za nov objekt, ki bo obsegal kar 25 tisoč kvadratnih metrov bruto etažnih površin, nameravajo pridobiti z rušitvijo petih objektov ob sedanji bolnišnici. Celotna naložba je ovrednotena na 40 milijonov evrov, edino merilo za izbiro projektanta pa je najnižja cena. Več