Urša Marn
-
19. 11. 2009 | Mladina 46
Dobro leto po izbruhu finančne krize se znova sprašujemo, kako je do nje prišlo, kaj smo se iz nje naučili, pa tudi kakšne strukturne spremembe bo kriza prinesla v mednarodnem finančnem sistemu. Odgovore smo poiskali pri dr. Mojmirju Mraku, profesorju mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
V slovenskem zdravstvu vlada zakon Divjega zahoda. Po neuradnih podatkih skoraj vsak deseti zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvu, hkrati dela še prek podjemne pogodbe ali s.p.-ja. Zdravnik, ki je v rednem delovnem razmerju v bolnišnici, lahko sredi delovnega dne zapusti bolnike in gre služit denar v zasebno kliniko. Prihoda ali odhoda mu ni treba registrirati, ker tega nihče ne zahteva.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44
Dr. Janez Prašnikar, ekonomist
Zakaj je svetovna kriza bolj prizadela Švedsko in Finsko kot pa Dansko in Norveško, zakaj je dotolkla baltske države, kako hudo je udarila slovenske izvoznike, katere napake pri reševanju iz krize je zagrešila vlada Boruta Pahorja in kakšni so obeti za prihajajoča leta, nam je pojasnil dr. Janez Prašnikar, redni profesor mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim je s sodelavci opravil dve pomembni analizi, in sicer o tem, kako se različni kapitalistični sistemi spoprijemajo s sedanjo krizo in kako je kriza prizadela slovenska izvozna podjetja, tudi nekatere paradne konje našega gospodarstva.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40
V svežnju vladnih reform je predvidena tudi ustanovitev nove centralne agencije, ki bi prevzela upravljanje vseh podjetij v neposredni ali posredni lasti države, torej tudi naložb Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe - paradržavnih skladov, ki po mnenju gospodarskega ministra Mateja Lahovnika v preteklosti nista vodila jasne lastniške politike. Javna agencija naj bi zaživela do konca marca 2010.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Politika
»Reforme so se lotili pri strehi, namesto pri temeljih«
> Slaba organizacija in slaba povezanost med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni. Seveda je razmere lahko kritizirati, veliko težje pa je ponuditi konkretne in v praksi uresničljive rešitve. Z vprašanjem organizacije zdravstva se ne ukvarja le Slovenija, ampak tudi številne druge države po svetu. Poglejte, kako si za spremembo zdravstvenega sistema prizadeva sedanji ameriški...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39
Sloveniji do leta 2013 grozi nevzdržen javnofinančni primanjkljaj, če vlada ne bo resno zmanjšala proračunskih odhodkov. Po izračunih ministrstva za finance bi se javnofinančni primanjkljaj brez ukrepov z lanskih 0,3 odstotka BDP že letos povečal na 6,6 odstotka BDP, nato pa bi do leta 2013 vsako leto presegel 7 odstotkov BDP. Posledica bi bilo izjemno povečanje javnofinančnega dolga.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36
Vlada bo nepremičninski davek prisiljena uvesti
> Slovenija pri drugih davčnih virih nima več veliko manevrskega prostora. Dodatna obdavčitev dela bi poslabšala konkurenčnost Slovenije, saj je delo pri nas že zdaj močno obremenjeno. Iz Mramorjeve davčne reforme smo se naučili, da prevelika davčna obremenitev kapitala povzroči njegov beg, saj je izjemno mobilen. Možnosti obdavčitve so torej tam, kjer ne pride do davčnega bega oziroma do pretiranega vpliva na...
-
10. 9. 2009 | Mladina 36
Ena prvih potez nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka je bil umik zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Uklonil se je pritisku rimskokatoliške cerkve, ki ni soglašala z obdavčitvijo svojih nepremičnin. V prvi različici zakona o davku na nepremičnine je bilo predvidenih več izjem, ki ne bi bile obdavčene, od naravnih in kulturnih spomenikov do objektov diplomatskih in konzularnih predstavništev.
-
20. 8. 2009 | Mladina 33
Ugodne počitnice za javne uslužbence
V času gospodarske krize služba v javnem sektorju ni le bistveno varnejša od službe v proizvodnji, kjer lahko čez noč pristaneš na zavodu za zaposlovanje, ampak ponuja še dodaten bonus: dopustovanje za bagatelo. Zaposleni v državni upravi lahko udobno letujejo v 77 počitniških hišah, stanovanjih in apartmajih, ki jih upravlja ministrstvo za javno upravo, cene najema pa so precej nižje od tržnih, saj znašajo od...
-
6. 8. 2009 | Mladina 31
V Sloveniji za pljučnico vsako leto zboli več tisoč ljudi, umre pa jih v povprečju med petsto in tisoč. A o tem v medijih ne boste zasledili niti besedice. Zakaj se torej novi gripi namenja toliko pozornosti, če vemo, da so simptomi identični tistim pri običajni sezonski gripi, nič višja pa ni niti smrtnost? Pri običajni gripi umre eden na tisoč obolelih, pri novi gripi pa eden do 3,5 na tisoč obolelih, pri čemer...
-
6. 8. 2009 | Mladina 31
”Umrljivost pri prašičji gripi je celo nekoliko manjša kot pri navadni sezonski gripi"
> Obsežno pandemijo gripe lahko glede na dosedanje izkušnje pričakujemo približno trikrat v sto letih. Seveda vedno obstaja verjetnost, da se bo pandemija pojavila v agresivnejši obliki kot prejšnja, hkrati pa moramo upoštevati, da je stopnja razvitosti znanosti, medicine in farmacije danes bistveno naprednejša kot nekoč, zato me morebitna pandemija pretirano ne skrbi.
-
23. 7. 2009 | Mladina 29 | Družba
Arhitektura, ki ni sama sebi namen
Sodobna slovenska arhitektura premore nekaj odličnih arhitektov, med katerimi vse bolj izstopata tudi zakonca Lena in Tomaž Krušec. Njun vzpon se je začel leta 2005, ko sta za ureditev Pilates centra v Ljubljani prejela nagrado interjer leta. Leta 2007 sta bila nagrajena s Plečnikovim odličjem za Celjsko kočo, lani pa sta v kategoriji večstanovanjske stavbe prejela priznanje zlati svinčnik za Skalni vili v Celju, v kategoriji javne zgradbe pa zlati svinčnik za Poslovilni objekt na teharskem pokopališču. Med najnovejšimi projekti velja omeniti še večstanovanjski objekt na Pokljukarjevi ulici v Ljubljani. Po njunih načrtih trenutno izvajajo nov objekt Biotehniške fakultete v Ljubljani in novo tržnico v Celju. Tomaž svoje znanje že nekaj let prenaša na prihodnje rodove arhitektov kot asistent v seminarju prof. Aleša Vodopivca na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od lani pa tudi samostojno vodi t. i. usmerjeni seminar. Manj znano je, da si je zadnje leto študija izkušnje nabiral tudi na Akademiji za arhitekturo v Mendrisiu, v ateljeju svetovno znanega švicarskega arhitekta Petra Zumthorja, letošnjega dobitnika prestižne Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo.
-
16. 7. 2009 | Mladina 28
Lidija Apohal Vučković, Urad za makroekonomske analize in razvoj
Kako daleč smo še od družbe blaginje, zakaj je reforma plač v javnem sektorju problematična in zakaj nas pred staranjem prebivalstva ne more rešiti načrten uvoz delovne sile, smo se pogovarjali z Lidijo Apohal Vučković, vodjo sektorja za družbeno blaginjo in socialni razvoj na uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj, svetovalko predsednika vlade Boruta Pahorja za socialne zadeve in članico uredniškega odbora publikacije Socialni razgledi.
-
25. 6. 2009 | Mladina 25
Borut Miklavčič, minister za zdravje
Slovensko zdravstvo je pred veliko reformo. Prvi korak je osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je te dni v javni obravnavi in za katerega minister za zdravje Borut Miklavčič še ni pridobil soglasja koalicije. Ker je po novem predvidena stroga delitev javnega in zasebnega dela, Miklavčič pričakuje hude pritiske zasebnega zdravstva, ki da bo poskušalo zmehčati dikcijo zakona.
-
11. 6. 2009 | Mladina 23
Čas za uvedbo kazenskega pregona
Revizija računskega sodišča o zadolževanju občin razkriva alarmantne podatke. Skupni dolg vseh občin se je v pičlih dveh letih povečal za več kot 60 odstotkov, namreč z 276 milijonov evrov konec leta 2006 na 453 milijonov evrov konec leta 2008. V nekaterih občinah dolg krepko presega ne le z zakonom dovoljeno mejo zadolževanja, pač pa tudi vrednost celotnega občinskega proračuna. Država je do zadolževanja občin čedalje popustljivejša, hkrati pa občine iščejo nove obvode, s katerimi bi že tako liberalno zakonodajo še dodatno izigrale.
-
28. 5. 2009 | Mladina 21 | Politika
Vlada in državni zbor zaradi krize že več mesecev varčujeta in sprejemata ukrepe, takšnega ravnanja pa na občinski ravni ni opaziti. Pred dnevi je bil sprejet rebalans proračuna mestne občine Ljubljana. Poglejmo nekaj številk. Proračunski izdatki so višji za dobrih 37 milijonov evrov. Zadolževanje za investicije je višje za 21 milijonov evrov.
-
21. 5. 2009 | Mladina 20
» Kreditni krč popušča, « je februarja javnost tolažil minister za finance Franc Križanič. Maja je jasno, da kreditni krč ne popušča, ampak se še stopnjuje. Marca se je vrednost kreditiranja nebančnega sektorja, torej tudi podjetij, zmanjšala kar za 185 milijonov evrov. Podatki za april naj bi bili še slabši. Dokaz za stopnjevanje kreditnega krča je tudi naraščanje števila stečajev in brezposelnih.
-
21. 5. 2009 | Mladina 20
Mag. Helena Kamnar, državna sekretarka
Za mag. Heleno Kamnar je mogoče uporabiti izraz prva dama ministrstva za finance. S proračunom in javnimi financami se, z nekaj prekinitvami, ukvarja že od leta 1991, funkcijo državne sekretarke pa je opravljala že v predpreteklem mandatu. Je ena pomembnejših oseb pri pripravi vladnih ukrepov za omilitev finančne in gospodarske krize. Ker z ministrom dr. Francetom Križaničem nista najbolj kompatibilna, ne bi bilo presenetljivo, če bi funkcijo državne sekretarke zapustila še pred iztekom mandata. Vprašanja o morebitnem predčasnem odstopu v intervjuju ni želela komentirati.
-
14. 5. 2009 | Mladina 19 | Družba
»Živimo v družbi, ki ne tolerira drugačnosti«
Vanja Gregorc in Aleš Vrhovec že skoraj dvajset let skupaj vodita arhitekturni biro GregorcVrhovec arhitekti. Njun prvi izziv je bila prenova prijateljevega stanovanja v mansardi tipične slovenske hiše. Sledilo je več zahtevnejših projektov, pri nekaterih nista bila le arhitekta, ampak občasno tudi soinvestitorja. Tako kot v tujini je tudi pri nas čedalje bolj priljubljeno to, da se prijatelji, navadno je med...
-
7. 5. 2009 | Mladina 18
Prof. dr. Alojz Ihan, imunolog
Zaradi novega tipa virusa gripe je po vsem svetu zavladala panika. Medijske hiše svojim bralcem delijo brezplačne zaščitne maske, na letališčih so nameščene ‘pametne’ kamere ... Kako do razvoja novega virusa sploh pride in ali lahko izbruhne pandemija, ki bi ogrozila celotno človeštvo, smo se pogovarjali z dr. Alojzom Ihanom, profesorjem mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter vodjem oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16
Majhni istrski občini Bale s komaj 1200 prebivalci je v dobrih treh letih uspelo to, kar ne uspe niti nekaterim največjim mestom na svetu. Zgradili so sodobno športno dvorano, prenovili osnovno šolo, uredili štiri parkirišča, prenovili fasade osemdesetih hiš, prav zdaj pa končujejo gradnjo kanalizacije in ostale podzemne infrastrukture. Tako so poleg kanalizacijskih cevi položili še cevi za plin, telekomunikacije,...
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Družba
»Izguba službe se v psihološkem doživljanju kaže kot oblika žalovanja«
Kakšne so psihološke posledice gospodarske krize, kako jih prepoznati in kje poiskati pomoč - na ta vprašanja odgovarjajo tri zdravnice Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. V kratkem bodo začele triletno raziskavo, s katero želijo oceniti stopnjo pojavljanja anksioznosti, depresivnosti in samomorilnega vedenja v slovenski populaciji v času gospodarske krize.
-
5. 3. 2009 | Mladina 9
Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo
Ministrstvo za gospodarstvo je eden od resorjev, ki imajo zaradi gospodarske krize največ težav. Recesija prinaša zapiranje proizvodnih obratov, rast brezposelnosti, manjše davčne prilive v proračun in proračunski primanjkljaj. Razmere so bistveno težje od tistih, v katerih je vladala ekipa Janeza Janše. Zato ne preseneča, da je ekonomist dr. Matej Lahovnik funkcijo ministra sprejel šele po daljšem prepričevanju. Gospodarski resor je vodil že del leta 2004, ko je v vladi mag. Antona Ropa zamenjal dr. Teo Petrin. Po volitvah leta 2004 je postal poslanec LDS v državnem zboru, nato pa iz stranke izstopil in skupaj z nekaterimi drugimi dotedanjimi poslanci LDS ustanovil stranko Zares.
-
12. 2. 2009 | Mladina 6
Mag. Anton Rop, ekonomist in poslanec
Poslanec Socialnih demokratov Anton Rop je opravljal nekatere najpomembnejše funkcije v državi. Bil je predsednik vlade, finančni minister, minister za delo in državni sekretar za privatizacijo. Pred prestopom v SD je bil eden najvidnejših funkcionarjev LDS. Čeprav pogosto kritiziran, je hkrati tudi eden najbolj izkušenih ekonomistov v državi. Dosedanje vladne rešitve za izhod iz recesije ga niso prepričale. Od predsednika vlade in strankarskega šefa Boruta Pahorja pričakuje hitrejše, predvsem pa pogumnejše ukrepanje.
-
To ni subvencija, ampak donacija
» To ni subvencija, ampak donacija,« je zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa še pred sprejetjem v državnem zboru komentiral dekan ljubljanske Ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor. Podjetja, ki bodo zaradi ohranitve delovnih mest skrajšala tedenski delavnik s 40 na 36 ali na 32 ur, bodo po tem zakonu upravičena do državne subvencije v višini 60 oziroma...
-
18. 12. 2008 | Mladina 51
Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve
Finančna in gospodarska kriza se čutita tudi v Sloveniji. Podjetja krčijo proizvodnjo, skrajšujejo delovni čas in odpuščajo delavce. Kje je dno, lahko za zdaj le ugibamo. Novi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je optimist. Verjame, da je slovensko gospodarstvo sposobno ohraniti več delovnih mest, kot kažejo najbolj črne napovedi. Zaradi grozeče recesije se mu zdi potrebno na novo ovrednotiti košarico življenjskih stroškov, to pa pomeni tudi novo določitev minimalne plače in višine denarnih pomoči socialno ogroženim.
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Politika
Če bo vsak mislil le nase, bo kriza daljša.
> Položaj, v katerem smo se znašli, je brez primere. Načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva je treba razumeti kot skupen odziv na niz izjemnih okoliščin. Tudi stopnja konsenza na globalni ravni je neverjetna, saj še nikoli doslej nismo videli tako usklajenega delovanja po vsem svetu. Zavedati se moramo, da so države članice EU v zelo različnih položajih glede proračuna, višine javnega dolga...
-
4. 12. 2008 | Mladina 49 | Politika
Zaradi padca povpraševanja, ki je že prizadelo evropsko gospodarstvo, države iščejo notranje vire, s katerimi bi si zagotovile izhod iz krize. Vlada Boruta Pahorja naj bi sveženj fiskalnih ukrepov za oživitev gospodarstva pripravila do sredine decembra, vreden naj bi bil okoli 420 milijonov evrov, v praksi pa naj bi začel učinkovati šele po sprejetju proračunskega rebalansa.
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Politika
Glavna naloga mag. Andreje Jerina v novi vladi bo vzpostavitev sistema, ki bo omogočal uspešnejše črpanje evropskih sredstev. Pred prihodom na računsko sodišče je opravljala funkcijo namestnice ministrice za regionalni razvoj in strukturno politiko, aktivno pa je sodelovala že pri pristopnih pogajanjih z EU.
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Politika
Vladne stranke razmišljajo o nekaj pomembnih spremembah na področju stanovanjske politike, saj so te nujne zaradi aktualne finančne krize in zastoja na nepremičninskem trgu. Tako so v koalicijskem sporazumu napovedale ustanovitev sklada prehodnih najemnih stanovanj po zgledu Švedske. Sistem predvideva, da bi mladi glede na število otrok prehajali iz enosobnih v večsobna najemna stanovanja, pri čemer bi se...
