Komunistične metode

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.

Vlado Miheljak

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Dva leva

Komentar / Nikoli več?

Hja, veleposlanici in veleposlanik treh zgodovinsko, kulturno in tudi aktualno velikih evropskih dežel so očitno prešpricali zgodovinsko krilatico francoskega predsednika Chiraca, ko so se tako imenovane nove demokracije (tudi Slovenija!) navdušeno odzivale na vojne trobente, ki so leta 2003 klicale h križarskemu pohodu na Irak. Takrat je, francosko vzvišeno, a točno povedal, da novi evropski »demokrati« niso izkoristili pravice, da bi bili tiho. In res je niso. Med drugim so vnaprej, na zalogo, podpisali sramotno vilensko izjavo o Powllovi predstavitvi »prepričljivih« dokazov o iraškem orožju za množično uničenje kot argumentu za začetek vojne, ki je trajno premaknila svet iz ravnotežja. No, to so vseeno še bili časi, ko so vsaj države, kot sta Francija in Nemčija, demonstrirale kanček avtonomije.

Kdo bo vodil Cankarjev dom?

Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.

Strožji ukrepi zoper huligane

Konec meseca je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar s sodelavci na strokovnem posvetu nakazal, kakšne vse bodo spremembe zakonodaje, ki jih je minister napovedal konec februarja, ko je eden od navijačev na stadionu v Fazaneriji, na nogometni tekmi med Muro in Mariborom, na igrišče vrgel eksplozivno telo ter poškodoval sedem ljudi.

Spremembe na Jankovićev mlin?

Mestna občina Ljubljana je konec lanskega leta napovedala, da bo vseh 23 vrtcev na občinskem ozemlju do leta 2025 združila v en sam megavrtec, ki bi ga na 110 lokacijah obiskovalo skoraj 13 tisoč otrok (za primerjavo: največji srednješolski center ima štirikrat manj dijakov) in v katerem bi bilo 2500 zaposlenih.

V spomin Mladininemu novinarju

»Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam.«

dr. Bogomir Kovač

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Ekonomija

Komentar / Nemoč evropske demokracije

O desetih neposrednih volitvah v evropski parlament po letu 1979 vemo po slabem tednu skorajda vse, razumemo morda manj. Evropske volitve so letos za indijskimi druge največje v svetovnem merilu. Za veliko evropsko politično kuliso demokracije in navidezno usodnimi izbirami stojijo bolj prozaične podobe in interesi. Evropski parlament v politični lepljenki EU nima take moči in veljave kot evropska komisija in evropski svet. EU pač ni razvita politična unija, njen »pogodbeni federalizem« ima šibko politično legitimnost. Še vedno je dejanska moč podrejena državnim interesom članic. Zato so evropske volitve vedno prežete z nacionalnimi pristopi, običajno imajo celo manjši domet v Bruslju kot doma. In tudi tokrat je bilo tako. Pretrese sta doživeli Francija in Nemčija, pa tudi drugi. Razglašeni radikalni desni politični zasuk ne tiči toliko v preštevanju parlamentarnih sedežev, temveč predvsem v prevzemanju njihovih idej kot nove politične normalnosti. In to je žal spregledani problem EU, nemoči njene predstavniške demokracije in zavoženega evropskega neoliberalizma. V Sloveniji je racionalna presoja volivcev povedala več, kot sta zmožni doumeti obe nasprotujoči si politični eliti. Tam, kjer te dni vsi razglašajo svoje zmage, stojijo poražena država in vedno bolj resignirani državljani. In to je tudi evropsko sporočilo.

Šarčev in Cerarjev človek v Golobovem kabinetu

Kdaj se bo Jure Leben, nekdanji državni sekretar v Cerarjevi vladi in okoljski minister v Šarčevi, pojavil v vladi Roberta Goloba, je bilo le vprašanje časa. Leben je maja 2021 ustanovil Stranko zelenih dejanj (Z.DEJ), ki jo je januarja 2022 Robert Golob spremenil v Gibanje Svoboda.

Leti, leti, leti – gnoj

Konec prejšnjega mesca je severnokorejska vlada ubrala nenavadno in precej vulgarno tehniko izzivanja južnih sosedov: čez mejo je začela pošiljati balone, napolnjene s helijem, na katere so bile pritrjene vreče, polne smeti – od cigaretnih ogorkov do odpadne plastike –, gnoja in celo fekalij. V več dneh je postopoma odposlala celo floto tovrstnih balonov, skupno so jih v Južni Koreji prešteli več kot tisoč.

iPhone v slovenščini 

Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.

Nova razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca

V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma bo med 19. junijem in 3. julijem na ogled nova razstava dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca, dolgoletnega fotografa Mladine, poimenovana Snubitev, fototermin. V ospredje postavlja ključne trenutke dogovarjanj in pogajanj, nasmihanja, podajanja obljub in snubitve, skratka trenutke, posnete pred več kot dvema desetletjema ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.

Heni Erceg

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Hrvaška

Komentar / Veščina molka

Ko je nedavno Marko Purišić, bolj znan kot Baby Lasagna, na evrovizijskem tekmovanju osvojil drugo mesto, so ga v Zagrebu pričakali kot zmagovalca Evrovizije. Na glavnem trgu se je zbrala vsa prestolnica, da bi pozdravila novega junaka. Mladi pevec, ki je za pot od letališča do mestnega središča v odprtem avtobusu potreboval več ur, je vešče skrival nelagodje. Med vožnjo je mahal zbranim, ki so, kot se je izrazila neka državljanka, »spet slavili pripadnost skupnosti«, na slavju pa se je nato prikazal sam premier, saj je za podžiganje populizma in kolektivnega zanosa treba izkoristiti vsako priložnost. Vodja ustašofilske koalicije je zmagoslavno razglasil, da mladeniču izroča 50 tisoč evrov, ker je s svojim nastopom »ogromno prispeval k promociji Hrvaške«. To je storil kar tako, s cesarskim ukazom, ne da bi se kdo vprašal, kako, zakaj, še posebej, ker ne gre za kak drobiž, ampak za znesek, s katerim bi bilo mogoče obnoviti katero od tistih hiš na Baniji, ki so se porušile med potresom že pred štirimi leti.

In memoriam / Bogdan Lešnik

»Najprej preberi tole, « mi je konec devetdesetih rekel profesor Bogdan Lešnik in mi v roke porinil tretji del Foucaultove Zgodovine seksualnosti. Na priporočilo mentorice sem prišel na njegove govorilne ure na Fakulteti za socialno delo in ga prosil za somentorstvo pri diplomski nalogi. »Pa tole tudi,« je hladno dodal in na seznam za branje priložil razpravo Nacionalizem in seksualnost Georgea L. Mossa, ki je takrat še nismo imeli v slovenskem prevodu. V slovenščini je izšla slabih deset let pozneje pri založbi /*cf, za katero je Lešnik napisal nekaj odmevnih spremnih besed in neprecenljivi psihoanalitični slovar Temelji psihoanalize (2009). Ampak mene je bistveno bolj kot njegova priporočena literatura zaznamovala neka druga knjiga. Že v srednji šoli sem bral njegov prevod Rožnatega trikotnika (1991) Richarda Planta o nacistični vojni proti homoseksualcem in predvsem njegovo spremno besedo Raba morale, ki je bila za marsikoga prvi vpogled v zgodovino homoseksualnosti.

Olfamož (h)upa, da ste dobro

Čeprav lahko Andreja Fona (1980), sežanskega glasbenika, ki živi in ustvarja v Ljubljani, med drugim opišemo tudi z izrazom »multiinštrumentalist«, se zdi ta naziv v njegovem primeru pravzaprav nekoliko preskromen. Pa ne le zato, ker je Fon, ki kot kantavtor ustvarja pod psevdonimom Olfamož, na svoji pestri ustvarjalni poti zaigral na več glasbil, kot bi jih lahko preštel na prste svojih rok in nog, temveč tudi zato, ker glasbeni potencial odkriva v naključnih, vsakdanjih predmetih, ki jih z domiselnimi prijemi preobrazi v edinstvene inštrumente. Priznani skladatelj Tomaž Grom, eden od očakov domače tako imenovane svobodnoimprovizacijske scene, v kateri deluje tudi Fon, se je v nedavnem pogovoru za Mladino spraševal: »Kaj je moja muska, moja tehnika? Kako je mogoče, da lahko po dveh tonih veš, da je to Coltrane?« In dodal: »To je neka moja fascinacija. En tak primer je zame kolega z impro scene Andrej Fon. Ni svetovno znan glasbenik, ampak je totalen genialec. Nekaj ima v sebi. Lahko mu daš čik, pa bo iz njega musko naredil.«

Janko Lorenci

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kolumna

Komentar / Ponos

Ponosen sem, da sem Slovenec. Bil je ponosen človek. Ponosno se je nosila. Ponosni smo na Dončića in Pogačarja. Ponosni smo na gasilce. Ponosen sem, da moja vlada postavlja temelje za trajno jedrsko skladišče. Itd. Itd.