Grega Repovž

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Uvodnik

Uvodnik / Temu smo nekdaj rekli kraja

Vrniti se moramo leto nazaj, v čas, ko je Golobova vlada še načrtovala uvedbo davka na nepremičnine. Dovolj je bil en nastop zgoraj citiranega Tilna Božiča, da je bila na nogah celotna Slovenija – in Božič ni rekel nič drugega, kot da je treba uvesti davek na nepremičnine in pravičneje obdavčiti premoženje. Dan zatem se je začel medijski pogrom proti državnemu sekretarju (da, mediji radi to naredijo za elito), tako oster in enoten, da se je od njega na koncu distanciral še premier Robert Golob.

Razlika je očitna / Najpremožnejših 10 % lastnikov nepremičnin ima v lasti 37 % vrednosti nepremičnin

V Ljubljani je mogoče na najemniškem trgu nepremičnin izbirati med zgolj 400 stanovanji, povprečna cena mesečnega najema pa znaša 18,74 evra za kvadratni meter. Za garsonjero ali enosobno stanovanje, pri nepremičninah te vrste je cena približno 21 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da je treba zanje na mesec odšteti okoli 700 evrov oziroma kar polovico povprečne plače, in to brez stroškov. Še bolj nedosegljiv je nakup nepremičnine. V Ljubljani se zdaj prodaja 847 stanovanj, katerih povprečna cena je kar 4595 evrov za kvadratni meter. Kdor želi prvič kupiti stanovanje, bo verjetno zmogel kupiti kvečjemu garsonjero ali enosobno stanovanje, pri teh pa je cena za kvadratni meter seveda še višja. Trenutno je na razpolago 65 takšnih stanovanj s povprečno ceno 5229 evrov za kvadratni meter, kar z drugimi besedami pomeni, da v Ljubljani 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju stane že 261 tisoč evrov.

»Cerkev je med mladimi prešla v polje popolne irelevantnosti. Za cerkev ni hujšega, kot če je ne jemljejo resno.«

Marta Lempart je soustanoviteljica in vodja Vsepoljske ženske stavke, gibanja za pravice žensk na Poljskem, ki je nastalo leta 2016, ko je na oblast prišla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) in poskušala dodatno zaostriti že tako eno najstrožjih zakonodaj na področju splava. Zadnjih osem let je vodila največje proteste v državi, na katerih so si prizadevali legalizirati splav in obenem opozarjali na razpad pravne države, na podrejanje sodstva in državnih medijev pod taktirko nekdanje vlade. Po oktobrskih volitvah je stranka PiS namreč izgubila oblast, nasledila jo je nova vlada, ki jo zdaj vodi nekdanji poljski premier in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ta se je na volitve odpravil z obljubo, da bo povrnil zaupanje v državo in popravil krivice, ki jih je storila prejšnja vlada, pa tudi, da bo legaliziral splav v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan že vse od leta 1993. Na začetku tedna se je Marta Lempart mudila v Sloveniji, prišla je, da bi podprla evropsko državljansko pobudo Inštituta 8. marec in drugih evropskih organizacij, tudi Vsepoljske ženske stavke, za spremembo evropske zakonodaje o pravici do splava.

V posmeh davkoplačevalcem

Te dni je prvi sodni epilog dobila zgodba, povezana z junija lani zamrznjenimi izplačili državne pomoči družbi SIJ - Slovenska industrija jekla. Odločitev mariborskega upravnega sodišča še ni pravnomočna, vendar nakazuje, da bo morala država – njena agencija Spirit – hčerinskim družbam SIJ verjetno izplačati celotno odobreno, a še neizplačano pomoč ob energijski draginji: gre za 5,6 milijona evrov z zamudnimi obrestmi, te so zdaj okoli 700.000 evrov. Ta epilog odpira vprašanje, kakšne varovalke imajo zakoni za pomoč gospodarstvu. Skupina SIJ bo namreč zdaj do milijonske državne pomoči zaradi visokih cen energije očitno upravičena kljub temu, da so si vodilni matične družbe SIJ – med njimi tudi Tibor Šimonka, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije – za leto 2022 izplačali rekordnih 21 milijonov evrov večinoma nagrad, lastniki pa 5,8 milijona evrov dividend.

Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost

Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.

»Novi sistem bi bil preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si marsikdo želel«

Uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja je koalicijska zaveza te vlade in del te zaveze je nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, NUSZ, s katerim zdaj občine na leto zberejo nekaj več kot 250 milijonov evrov.

Nepremičnine brez lastnika

V Sloveniji občine podjetjem ali posameznikom pošiljajo račune za nepremičninski davek – torej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – avtomatizirano na podlagi podatkov, ki jih dobijo iz javnih evidenc, kot je zemljiška knjiga. A z raziskavo lastništva nepremičnin v Sloveniji in občini Ljubljana so na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) nedavno odkrili množico nepremičnin, stanovanj in stavbnih zemljišč, pri katerih lastništvo ni jasno razvidno. V Sloveniji obstaja denimo kar devet odstotkov nepremičnin, ki so v lasti fizičnih oseb, pri čemer v zemljiški knjigi ni navedena številka EMŠO. To pomeni, da lastnika ni mogoče takoj določiti na podlagi matičnega registra. A v teh primerih obstajata vsaj ime in priimek. Še večja težava je, če ni niti imen. Pri kar treh odstotkih nepremičnin v Sloveniji je v zemljiški knjigi kot tip lastnine vpisana »družbena lastnina«, ki v današnji, kapitalistični družbenopolitični ureditvi kot pravna kategorija ne obstaja.

Ali Ukrajina res izgublja vojno?

Nedvomno je Rusija država, ki krši osnovne človekove pravice svojih državljanov. Prepovedano jim je protestirati, prepovedano je dvomiti o predsednikovi misli, prepovedani so mediji, ki so kritični do oblasti. Dober ruski državljan je tih in ubogljiv, država pa zapira, muči in zastruplja posameznike, ki se upajo upreti režimu. Putinizem je totalitarna politična ureditev, Rusija pa država z imperialističnimi težnjami.

Ustrežljivi, prijazni in delovni sužnji

V teh dneh bi moral minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec odpotovati na Filipine, v Manilo, kjer naj bi podpisal memorandum med Slovenijo in to otoško državo o sodelovanju na področju dela. To se sicer ni zgodilo, saj je bil obisk zaradi usklajevanja besedila memoranduma prestavljen na april. A gre le za manjši zastoj pri že skorajda povsem udejanjenem projektu odpravljanja pomanjkanja delovne sile v Sloveniji s filipinsko migrantsko delovno silo, ki jo zadnja leta uporabljajo vedno številnejše evropske države, tudi sosednje. Za kakšen projekt sploh gre? Zakaj je zanimiv za Slovenijo? In zakaj ravno Filipinci z drugega konca sveta, ne pa tujci iz bližnjih regij, ki prav tako potrebujejo delo?

TV komentar / Morda raje kar ukinemo državo?

Končno se je država oziroma njeno ministrstvo za notranje zadeve začelo vesti kot država. In začelo na mejnih območjih, kjer se pojavi največ beguncev, odpirati centre, da ne bi nesrečniki tudi letos tavali mimo hiš in vasi, prestrašeni, kje so in kaj jim vse grozi. Ob tem pa enake neprijetne občutke doživljajo tudi prebivalci teh vasi, ki se prav tako ne znajdejo v teh razmerah, velikokrat pa se jim zdi, da neznanci vdirajo v njihovo intimo in rušijo občutek varnosti. Koliko let smo torej čakali, da bo neka vlada to zmogla? Dolgo, ker politiki so reve, pa raje gledajo stran. Ta vlada je na predlog ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja v četrtek končno sklenila, da na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi uredi izpostavi azilnega doma, ki ima sicer sedež v Ljubljani. Prebivalci so bili ogorčeni, čeprav gre za uporabo obstoječih zmogljivosti države, s katerimi sama razpolaga – in lahko v lastnih prostorih odpre tudi azilni center.

Primer Rok Capl

Primer družbe SIJ - Slovenska industrija jekla ne odpira le vprašanja kakovosti zakonov in zakonskih varovalk. Odpira tudi vprašanje delovanja javne agencije Spirit. Golobova vlada je ravno 7. februarja letos podelila polni, petletni mandat direktorju Spirita Roku Caplu, ki ga je na to mesto kot vršilca dolžnosti februarja 2022 nastavila Janševa vlada. Capl je bil kader ministra Zdravka Počivalška; marca 2022 je na državnozborskih volitvah nastopal kot brežiški kandidat stranke Konkretno na listi Povežimo Slovenijo.

SD se prečiščuje / Ji bodo sledili tudi v SDS?

Vilo na Levstikovi ulici v Ljubljani, dolgoletni, podedovani simbol SD z znano fasado, na kateri so nezadovoljni občani lahko pustili grafite, bo stranka prodala. Odločitev o prodaji se časovno ujema z afero »sodna stavba na Litijski cesti« in s prihodom novega generalnega sekretarja stranke Matevža Frangeža, ki se je odločil za čiščenje strankinih bilanc. V SD, kjer so si po zadnjih volitvah nakopali skupaj 1,5 milijona evrov dolgov, so zadnje leto vilo uporabljali za obvodno financiranje stranke. Ustanovil se je Inštitut 1. maj, v katerega se je lani steklo 395 tisoč evrov donacij, del tega denarja pa je nato inštitut pošiljal stranki tako, da ji je plačeval najemnino.