-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Na nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) smo se obrnili z vprašanjem, ali jo je zasebna Nova univerza že seznanila, da namerava ustanoviti novo članico – fakulteto za psihoterapijo. V skladu z zakonodajo bi bila namreč to dolžna storiti v 30 dneh. »Svet Nakvisa se je z namero o spremembi notranje organizacije univerze seznanil,« so potrdili na agenciji. »Če želi fakulteta izvajati nove javno veljavne programe, pa mora za to pridobiti akreditacijo.«
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Politika
Vmesno poročilo o financiranju SDS in strankine tovarne sovraštva
Državni zbor je prejšnji teden obravnaval in potrdil drugo vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank v obdobju pred državnozborskimi volitvami leta 2022 in med njimi. Komisiji je doslej uspelo zbrati obsežen nabor dokazov, da politična stranka SDS neposredno ali posredno obvladuje televizijo Nova24TV in tednik Demokracija, ki sta v tem obdobju delovala izključno v korist SDS, analize vsebin pa so pokazale, da ta kvazimedija ne spoštujeta osnovnih novinarskih standardov, širita dezinformacije in manipulirata z dejstvi – pogosto z zlonamernim ciljem politične diskreditacije.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Ekonomija
Politična referendumska zmešnjava in ekonomska giljotina militarizacije države sta državo sredi leta 2025 pripeljali do roba vzdržnosti. Politični amaterji z leve in bleferji z desne so ob kompleksnejših družbenih problemih znova prikazali osupljivo igro pritlehne zvijačnosti na račun verodostojnosti države. Na znamenito zasedanje Nata v Haag je slovenski politični vrh odpotoval z zgrešeno strategijo, izsiljeno domačo resolucijo brez teže in s sklepom o pristanku na nove finančne obveznosti države v tej vojaški zvezi. Podpisani sklepi z vrha Nata so doma zanetili politični požar. Golobova koalicija se je vedno bolj pogrezala v močvirje interpretacij in na koncu smo pristali v popolnem referendumskem kaosu o obrambnih izdatkih in celo hamletovski dilemi našega obstoja v Natu. Janševi so v tej kloaki hoteli rušiti vlado na račun načelnosti do Nata. Golob pa je v hazarderskem hitropoteznem šahu poskušal žrtvovati figuro za rešitev lastnega političnega zapleta. Nenadoma so vsi na napačnih položajih politične šahovnice in se pravdajo za oslovo senco. Toda ves teater političnih oslov ima logično interesno podstat.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Kolumna
Pa smo doživeli orožarsko komedijo zmešnjav, zakulisnih manevrov in resnih ozadij. In zelo različnih interpretacij. Predsednica države, vedno polna nasvetov, je preostanku politike rekla, naj Sloveniji ne dela sramote.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Avtorska pravica do lastne identitete
Videi deepfake oziroma ’globoki ponaredki’, torej hiperrealistični videoponaredki, v katerih lahko subjektom polagamo besede v usta, so prah dvigovali že leta pred nenadnim vzponom sistemov generativne umetne inteligence. Zdaj, ko so tovrstna orodja izjemno zmogljiva, preprosta za rabo in čedalje dostopnejša, pa je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z lažnimi podobami, videi in zvočnimi posnetki, s katerimi se briše meja med resničnostjo in domišljijo.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Moteči gostje v mladinskem klubu
Prejšnji teden se je v Velenju zgodilo nekaj nepričakovanega. Klub eMCe plac, h kateremu sodijo kavarna, galerija in večnamenski prostor in je že nekaj let priljubljeno zbirališče mladih v mestu, so brez napovedi zaprli. Na družbenem omrežju Facebook so uporabnikom sporočili: »Danes ste prišli na drink pa ostali pred zaprtimi vrati. Ne, nimamo kolektivca. Ne, ni prevroče za delat. Naš klub je do nadaljnjega zares zaprt. Tisti, ki redno hodite k nam, sumite, kaj je pripeljalo do tega. Tisti, ki občasno, se mogoče malo čudite.« V klubu so imeli že kar nekaj časa opraviti s skupino mladih odraslih, ki so se vedli moteče, do natakarjev in do drugih gostov, bili so glasni, homofobni, pa tudi fizično in verbalno nasilni. »In zdaj smo na točki, ko zgubljamo (kreativno, zagnano, talentov polno) mladino, ker se pri nas ne počuti več fajn. To je tisto, kar najbolj boli. Nedopustno je,« so še napisali.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Svet
»To govedo je bilo kastrirano brez anestezije«
Prvega julija je v Švici začel veljati zakon, ki proizvajalcem in prodajalcem živalskih izdelkov nalaga, da na njih označijo, ali so bila med pridelavo izdelka uporabljena sredstva, kruta do živali. »Pri nakupu živalskih proizvodov, kot so meso, mleko ali jajca, bodo imeli potrošniki v prihodnje na voljo dodatne informacije o načinu proizvodnje. Tako bodo lahko ugotovili, ali so bila ta živila proizvedena z uporabo bolečih postopkov, ne da bi bile živali predhodno anestezirane,« je v izjavi za javnost pojasnil švicarski zvezni svet.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Kultura
Pred desetletjem so v parku Boulogne na obrobju Pariza odprli nov muzej moderne in sodobne umetnosti, ki ga je financirala Fundacija Louis Vuitton. Modno podjetje, nastalo konec 19. stoletja, je danes ogromna korporacija z enotami po vseh celinah, imperij pa je (kot številna druga velika podjetja) zgradilo na pogosto neetičnih delovnih procesih in spornih odločitvah – najbolj razvpito je bilo kolaboriranje z Vichyjsko republiko v času nemške okupacije Francije. A kot pravijo današnji lastniki podjetja, je to stvar preteklosti, ogromni sodobni muzej, ki so ga dali postaviti v parku, kjer so še do nedavnega poslovali prostitutke in preprodajalci mamil, pa naj bi dokazoval njihovo željo po vlaganju v umetnost, katere ogled bo dostopen vsakomur. Muzej je zasnoval ameriški arhitekt Frank Gehry na svoj značilni postmoderni dekonstruktivistični način, tako da zgradba že sama po sebi učinkuje kot umetniški objekt v objemu narave. To poletje je v prostorih muzeja na ogled doslej najobsežnejša razstava 87-letnega britanskega slikarja Davida Hockneyja, enega najbolj priznanih in priljubljenih umetnikov današnjega časa.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Skok v Ljubljanico prihodnje leto?
Po stotih letih se je mogoče kopati v Seni. Prejšnji konec tedna je mesto Pariz dalo zeleno luč, da se meščani in turisti lahko začnejo kopati v tej reki na treh lokacijah, pri stolnici Notre-Dame, Eifflovem stolpu in v vzhodnem delu mesta. Odprtje reke za kopalce je sledilo ogromnemu projektu pariških mestnih oblasti, ki so želele reko očistiti pred začetkom olimpijskih iger leta 2024, tako da bi lahko nekatere športne prireditve na vodi potekale v njej. To jim je sicer uspelo, tudi županja Anne Hidalgo je pred letom dni skočila v Seno. Zdaj pa je ta odprta tudi za splošno javnost, je pa velikost kopališč omejena, tako da se bo na dan lahko okopalo približno 1000 ljudi. Kopališča bodo odprta do konca avgusta.
-
11. 7. 2025 | Svet
Marta Kos o Srebrenici / »Nismo pozabili. Nikoli ne bomo.«
V spominskem centru v Potočarih so udeleženci spominske slovesnosti ob 30. obletnici genocida v Srebrenici danes izrazili odločno obsodbo zanikanja genocida in priznali odgovornost mednarodne skupnosti zanj. Na verskem obredu so pokopali sedem žrtev genocida, med katerimi sta bila najmlajša dva 19-letnika, najstarejša pa 67-letnica.
-
11. 7. 2025 | Družba
»Zapravljati denar iz državne blagajne za nakup orožja nima smisla.«
"Zapravljati težko prisluženi denar iz državne blagajne za nakup orožja nima smisla. Nikjer ni nikogar, ki bi ga lahko uporabljal. Oborožitev potrebuje vojska. Slovenija pa nima vojske. Ima nekaj sijajnih vojaških enot. Nekaj vojaških enot, pa če so še tako fantastične, ni vojska. Težava niti ni v tem, da mediteranska država nima mornarice. Niti v tem, da ima okoli sebe sovražnike, nad seboj nebo, nima pa letalstva. Ima nekaj letal in mogoče eno ladjo."
-
11. 7. 2025 | Svet
»Novi avtoritarni populisti prevzemajo oblast z volitvami.«
"Novi avtoritarni populisti prevzemajo oblast z volitvami. V večini primerov uživajo podporo večjega dela državljanov. Prav zaradi tega dejstva je ta novi hibridni model oblasti v strokovni literaturi poimenovan kot »kompetitivni avtoritarizem«. Meja med demokracijo in avtokracijo je pogosto zabrisana in manj izrazita kot v klasičnih avtokracijah prejšnjega stoletja. Namesto tankov na ulicah, policijskih ur, prepovedi javnih zbiranj in zapiranja opozicijskih voditeljev se v teh novih avtokracijah navidezno nič kaj veliko ne spremeni."
-
12. 7. 2025 | Družba
»Osvoboditev Palestine bi pomenila tudi osvoboditev Izraelcev.«
"Osvoboditev Palestine bi pomenila tudi osvoboditev Izraelcev. Sistem apartheida, ki brutalizira Palestince, je namreč zelo dehumanizirajoč tudi do Izraelcev. Ne morete brutalizirati drugega, ne da bi v zameno izgubili svojo človečnost. In ravno to se dogaja. A Palestina nam govori, da ni pomembno, kako težek je boj, morate vztrajati. Upirate se z obstojem. Poglejte Palestince v Gazi, ki se jih kot ljudstvo povsem davi, pretepajo jih, mučijo, ponižujejo, stradajo, hujšajo, izvajajo amputacije brez anestezije, izgubljajo otroke, starše, stare starše, pa so še vedno tam. Zelo zanimivi ljudje so, kakšno lekcijo predstavljajo za vse nas."
-
10. 7. 2025 | Politika
Mladinina anketa / Ljudje imajo radi Nato
Anketi, ki ju je Mladina v sodelovanju z agencijo Ninamedia opravila minuli teden, razkrivata, da javnost podpira povečanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030 – k čemur se je vlada zavezala v junija sprejeti obrambni resoluciji. Ravno tako velika večina nasprotuje izstopu iz zveze Nato.
-
10. 7. 2025 | Politika
Ob petkovem mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon danes izpostavila, da moramo kot mednarodna skupnost in kot posamezniki storiti vse potrebno, da zaščitimo življenja in preprečimo, da se takšni zločini še kdaj ponovijo kjerkoli na svetu, medtem ko se genocid v Palestini brez premora nadaljuje.
-
10. 7. 2025 | Svet
Kaj dejansko pomeni to, da so ZDA proti Francesci Albanese uvedle sankcije?
Ameriške sankcije so bile načrtne, da bi oslabile moje poslanstvo, je danes po srečanju s člani skupine prijateljstva s Palestino v DZ povedala posebna poročevalka ZN za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese. Kljub sankcijam je zagotovila, da bo še naprej opravljala svoje delo. Kako pa bodo sankcije na njeno delo vplivale?
-
10. 7. 2025 | Politika
Vatovec / »Konsenza o usodi obrambnih referendumov še ni.«
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v DZ o sestanku koalicije o obrambnih referendumih dejal, da konsenza o tem še ni. Na petkovem parlamentarnem vrhu bo jasna usoda referendumov, Levica na umik referenduma o obrambnih izdatkih ne more pristati, je dejal. V Svobodi pa poudarjajo le, da mora biti morebitno referendumsko vprašanje jasno.
-
10. 7. 2025 | Politika
Poslanci v DZ so se pred petkovo 30. obletnico genocida v Srebrenici poklonili žrtvam z minuto molka. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob tem poudarila, da sta spodbujanje nestrpnosti in sovražni govor prva koraka do zločinov proti človeštvu. Poleg Srebrenice je opozorila tudi na druge vojne zločine po svetu, ki se dogajajo danes.
-
10. 7. 2025 | Politika
Macron in Starmer bi zgradila skupen jedrski ščit
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta v sredo napovedala namero o krepitvi sodelovanja na področju obrambe in vzpostavitvi skupnega jedrskega ščita, kar sta strani danes tudi uradno potrdili z deklaracijo. Voditelja sta naznanila tudi dogovor o migracijah, s katerim naj bi zajezili prihode na Otok prek morja.
-
10. 7. 2025 | Politika
Asta Vrečko po uspešno prestani interpelaciji ostaja ministrica za kulturo
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v DZ uspešno prestala interpelacijo, ki sta jo vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Za njeno razrešitev je glasovalo 27 poslancev, 46 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Vrečko tako ostaja na ministrskem položaju.
-
10. 7. 2025 | Ekonomija
Član Petrolove uprave Smolič v Črnem Vrhu napovedal možnost nadaljnjega zapiranja servisov
Petrolov bencinski servis v Črnem vrhu nad Idrijo po današnjem sestanku župana Tomaža Venclja s članom uprave Petrola Jožetom Smoličem ostaja zaprt. Smolič je ob tem opozoril, da bo moral Petrol ob obstoječi regulaciji cen naftnih derivatov nadaljevati z zapiranjem objektov po državi.
-
10. 7. 2025 | Politika
Poletna gneča / DARS se pripravlja na vrhunec sezone zastojev
Na Darsu pred pričakovanimi vrhunci zastojev na cestah voznike pozivajo, naj se nanje dobro pripravijo. Najbolj obremenjeni dnevi bodo po napovedih 31. julij ter 1. in 15. avgust. Po besedah predsednika Darsove uprave Andreja Ribiča bo na terenu več njihovih dežurnih služb, razdeljevali bodo vodo, a se morajo vozniki tudi sami primerno oskrbeti.
-
10. 7. 2025 | Politika
Von der Leyen ostaja / Evropski poslanci zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji
Evropski poslanci so danes s 360 glasovi proti, 175 za in 18 vzdržanimi zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen, ki so jo vložili skrajno desni poslanci.
-
10. 7. 2025 | Svet
Oxfam / Štirje najpremožnejši Afričani bogatejši od polovice celine
Štirje najbogatejši Afričani imajo več premoženja kot približno polovica od 750 milijonov prebivalcev afriške celine, v svojem novem poročilu navaja nevladna organizacija Oxfam. Ob tem opozarja na pereč problem neenakosti in davčnih politik številnih afriških držav, ki zapostavljajo revne in bogatim omogočajo kopičenje premoženja.
-
10. 7. 2025 | Svet
ZDA vztrajajo pri sankcijah proti sodnicam ICC
ZDA so v sredo na posebnem zasedanju skupščine Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) na sedežu ZN vztrajale pri sankcijah proti štirim sodnicam ICC, vključno s Slovenko Beti Hohler, ker naj bi bile vpletene v nezakonite ukrepe proti Washingtonu. ZDA sicer sploh niso članica omenjenega sodišča.
-
10. 7. 2025 | Kultura
Uršula Cetinski izbrana za ravnateljico zagrebškega gledališča Komedija
Uršula Cetinski bo ravnateljica zagrebškega gledališča Komedija, je ta teden potrdil zagrebški župan Tomislav Tomašević. Cetinski je za STA ob tem povedala, da se bo že naslednji mesec lotila poslovne analize in se posvetila umetniškemu programu. V Zagrebu, kamor se bo preselila zaradi nove službe, bo stanovala že avgusta.
-
10. 7. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / Gremo iz Nata! Gremo iz Nata?
V petek, 11. julija, izide nova Mladina! V 28. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o zvezi Nato in ali se nam splača biti v njej, pa tudi, če to lahko moralno opravičimo. Objavljamo še anketo, ki prikazuje, kakšno mnenje imajo Slovenci o vprašanjih obeh morebitnih posvetovalnih referendumov. Več o tem preberite v novi Mladini!
-
10. 7. 2025 | Družba
»Danes vidimo, kako nam kapitalizem vsiljuje svoj ritem – živimo ga 24 ur na dan«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Srećkom Horvatom, filozofom, ki je pred desetletjem skupaj z Janisom Varufakisom pomagal ustanoviti Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 in leta 2019 v Nemčiji kandidiral za evropskega poslanca. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Luka Volk, je med drugim dejal, da je večina pomembnih stvari v človeški zgodovini, od čudovitih umetniških del, filozofije in različnih izumov, nastala v situacijah, kjer končni cilj ni bil najpomembnejši del procesa.
-
10. 7. 2025 | Družba
»Nevtralnost ne deluje v sodobnem svetu, kot je delovala v času hladne vojne in obeh svetovnih vojn«
"Z izglasovanjem posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih in napovedjo referenduma o izstopu iz Nata je slovenska politika sesula v prah praktično vse, kar je in kar smo gradili v zunanji in obrambni politiki zadnjih 34 let. Eno ključnih vodil naše zunanje politike, poleg zavezanosti mednarodnemu pravu, OZN in miroljubnemu reševanju sporov, je bilo nenapisano pravilo, da kot država nismo evropski ali/in svetovni problem. To pravilo se je vzpostavilo na naši poti z nemirnega prostora bivše Jugoslavije in temu so sledile praktično vse slovenske vlade. Naš cilj je bil biti politično stabilna, gospodarsko uspešna in socialna država, ki je del EU in Nata ter tako gradnik stabilnosti v regiji, Evropi in svetu. Z eno besedo, želeli smo biti zgodba o uspehu v srcu Evrope."
-
10. 7. 2025 | Družba
»Rupnikovega primera ni mogoče kontekstualizirati s starimi časi, drugačnimi merili«
"Da umetniška dela niso nekaj, kar bi lahko ločili od avtorja, sta nato na svoj način potrdila tudi Vatikan in Fatima, ki sta fotografije Rupnikovih del odstranila s svojih internetnih strani. Zdi se celo, kot da bi Vatikan s tem pravzaprav že razglasil sodbo, preden bo oznanjena."