dr. Bogomir Kovač

16. 5. 2025  |  Mladina 20  |  Ekonomija

Trump je kapituliral, še preden so se prave bitke sploh začele 

ZDA in Kitajska so v ponedeljek, 12. maja 2025, dober mesec po Trumpovi pompozni napovedi protekcionističnih carin, v Ženevi sklenile začasen trgovinski dogovor. Carine so obojestransko radikalno znižale, trgovinska vojna je odložena za najmanj devetdeset dni. Obe državi sta razglasili zmago, Washington na račun resetiranja odnosov s Pekingom, za Kitajsko pa so ZDA odstopile od svojega radikalnega protekcionizma. Dejansko sta obe strani poskušali rešiti trgovinsko blokado, ki ne koristi nikomur. Trump je glede na začeto trgovinsko vojno kapituliral, še preden so se prave bitke sploh začele.

Vedno lahko rečeš, da ti spomine na luknje v socializmu blokirajo luknje v spominih na socializem

Dokumentarec Dva brata, dve sestri, posnet po stripu Gašperja Krajnca ter ozaljšan z animacijami Gregorja Kocjančiča in offom Silve Čušin, je zgodba o slovenskem dvajsetem stoletju skozi oči dveh sester iz premožne družine, ki so jo po drugi svetovni vojni razlastili in proletarizirali. Zakonca Franjo in Tonca Žagar sta na začetku dvajsetega stoletja ustvarila neskončno žago, lesni imperij (»od Prezida do Trsta«), ki sta ga po njuni smrti – Franjo je umrl kmalu po prvi svetovni vojni, Tonca pa leta 1934 – prevzela njuna sinova, Line in Franci, toda hude socialne razlike, ki so trgale Evropo in Slovenijo v času velike gospodarske krize, so ju ločile, tako da je Franci postal kapitalist, Line pa komunist, član partije, skrivni financer komunističnih projektov. Line je po vojni postal veljak, Franci pa je padel v nemilost.

Borut Pahor je prvi bivši državnik, ki bo tržil svoja družbena omrežja

Bivši predsednik države Borut Pahor je po izteku predsedniškega mandata zunanjemu ministrstvu dajal jasne signale, da bi se rad znašel v diplomaciji, a mu zvezde niso bile naklonjene. Zato je ustanovil zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana in podjetje za poslovno svetovanje, obenem pa je že pred dvema letoma začel razlagati, da premišljuje, »kaj naj z družbenimi omrežji«, ki so mu kot nosilcu laskavega naslova kralja Instagrama vsa ta leta »služila kot bližnjica do volivcev«. Premišljeval je skratka, kako kapital, ki ga je pridobil med dolgoletno politično kariero, čim bolje unovčiti in pretopiti – v denar, seveda.

Grega Repovž

16. 5. 2025  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Uvodnik / Sporočilo volivcev

Ali rezultat na referendumu nakazuje, da bo tudi na volitvah v državni zbor leta 2026 slavila desnica oziroma SDS? Se je zgodil premik v volilnem telesu? Ne. Tokratni referendum namreč ni nakazal, da gre za spremembe v volilnem telesu. Da je v Sloveniji bolj priljubljena desnica, zlasti skrajna SDS, vemo že od lani, to so jasno pokazale že evropske volitve. Mar ni neverjetno, da se tega dejstva nihče več ne spomni?

NSi bo vztrajala

Konec leta 2021 je Robert Golob, ki mu vlada Janeza Janše ni podaljšala mandata na čelu energetske družbe Gen-I, napovedal dejaven vstop v politiko, na začetku naslednjega leta pa se je že dogovarjal s političnimi strankami leve sredine in vodil v anketah javnega mnenja. To pa je bil tudi čas, ko so najpomembnejši predstavniki tedanje koalicije, predsednik vlade, ministri, poslanci začeli prejemati pisemske pošiljke z grožnjami s smrtjo, svoje fotografije s prekrižanimi obrazi, vislicami in celo naboje, na katerih so bila napisana njihova imena. Slišali smo, da se tedanji oblasti godi krivica, da si zasluži našo naklonjenost in da so njeni politični nasprotniki čisto pobesneli.

Strah pred desnim populizmom?

Vlada je 24. aprila z dnevnega reda seje brez pojasnila umaknila obravnavo predloga podnebnega zakona, ključnega zakona za razogljičenje in povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam. V koalicijskih strankah Svoboda in SD trdijo, da je potrebno »dodatno usklajevanje«. A kaj naj bi bilo v predlogu po dveh letih stalnih usklajevanj in kleščenj drznejših rešitev sploh odprto vprašanje? Bo koalicija leto dni pred koncem mandata dvignila roke (tudi) od zakona, ki je nujen za prihodnost države in za črpanje denarja EU za podnebno-socialne ukrepe za najranljivejše? Ali preprosto noče nove fronte z desnico, ki podnebnih sprememb ne sprejema – a ki bo, če bo prišla na oblast, podnebni zakon morala sprejeti, tako kot vse države EU?

Odvisni od smeti

Država zaradi domnevno hude stiske s kopičenjem odpadkov in njihovim dragim odvozom v tujino želi zgraditi kar dve novi sežigalnici odpadkov, cementarna Alpacem, bivši Salonit, pa četrtino odpadkov, ki jih sežiga v Anhovem, uvozi. A to je le ena od anomalij načrta, od katerega si nov mega projekt, sežigalnico, obeta zlasti ljubljanski župan Zoran Janković. Kaj je še narobe?

Janko Lorenci

16. 5. 2025  |  Mladina 20  |  Kolumna

Tovarni bežečih dobičkov / Največji banki nas odirata

Dve največji banki v Sloveniji se kopata v velikih dobičkih. Ti pa odtekajo iz države in zanje se lahko obrišemo pod nosom, ker sta banki v tuji lasti. Dobičke omogočajo državljani in podjetja, ki v teh dveh bankah varčujejo ali si od njiju sposojajo denar.

Sodna reforma

Na ministrstvu za pravosodje so pripravili sodno reformo, ki naj bi bila že te dni vložena v zakonodajni postopek in v državnem zboru potrjena še v tem mandatu. Z njo naj bi zagotovili, da bodo vsi državljani deležni pravice v podobnem času – na obrobju je namreč pravica pogosto dosegljiva v doglednem času, v urbanih središčih oziroma predvsem v prestolnici pa se postopki dolgo vlečejo. Poleg tega naj bi novosti omogočile ustavitev ponovnega trenda kopičenja sodnih zaostankov oziroma »podaljševanja pričakovanega časa reševanja zadev«. Ta je kazalnik, nekakšna ocena časa, potrebnega za rešitev posamezne zadeve pred sodiščem, in se zadnja leta spet vztrajno podaljšuje.

»Varuhi spomina« / Italijansko združenje Unija Istranov na romanju po Sloveniji

Italijansko združenje Unija Istranov, ki predstavlja istrske ezule (begunce) in njihove potomce, že dolgo izvaja vsakoletna romanja po Sloveniji. Pri tem so večkrat povzročili napetosti med prebivalstvom, na primer leta 2018, ko so jim krajani Lokev preprečili shod pri jami Golobivnica. Leta 2011 so sicer dvignili precej prahu z vabilom na prireditev ob dnevu spomina na žrtve fojb, na katerem so strelski vod italijanskih fašistov, ki je med drugo svetovno vojno usmrtil Slovence, prikazali kot partizane, ki streljajo na civiliste. Pred devetimi leti pa so zahtevali preklic italijanskih odlikovanj slovenskim partizanskim voditeljem Mitji Ribičiču, Marku Vrhuncu in v Trstu rojenemu Franju Rustji.

Heni Erceg

16. 5. 2025  |  Mladina 20  |  Hrvaška

Koliko antifašizma?

Odgovor na vprašanje iz naslova bi bil brez pretiravanja: nič, niti malo … Vsaj, če govorimo o Hrvaški. Dneva zmage nad fašizmom Hrvaška ne praznuje, niti protokolarno, in čeprav nisem zagovornica proslav, ker so praviloma namenjene krepitvi populizma, je nekaj kancerogenega na tem, da se država sploh ne zmeni za dan, ko so v njeno glavno mesto vkorakale partizanske enote na čelu z legendarnim voditeljem Druge proletarske brigade, gospodom in komunistom Kočo Popovićem. In ga rešile ustaške in nacistične pošasti. Kakorkoli, v Angliji in Franciji so v čast žrtvam fašističnega nasilja zadoneli zvonovi, enako je bilo po vsej Evropi, v Kanadi, ZDA – povsod so 80. obletnico osvoboditve izpod fašizma proslavili na državni ravni –, na Hrvaškem pa je bil ta dan popolnoma prezrt, čeprav je bila država, vključena v močno jugoslovansko protifašistično gibanje, takrat na pravi strani zgodovine. Tisti strani, ki se je danes sramuje, tisti, ki jo že od devetdesetih let razkraja politični revizionizem, tako da danes vsako omenjanje antifašizma ali praznovanje zmage nad fašizmom velja tako rekoč za prostaško, saj ne sodi k uradnemu projektu nacionalistične izključevalnosti, ampak spominja na osovraženi skupni partizanski boj Srbov in Hrvatov. Zato sta antifašizem in NOB v popolnem neskladju z ideologijo zakompleksane etnonacionalistične province.

Evrovizija / Ne, ne bomo gledali

Morda so lani še lahko mencali in si zvijali roke, ko so se na evropski zvezi televizij EBU pripravljali na evrovizijsko popevko. Morda so še lahko govorili, da se ne želijo vpletati v vojno, morda so še lahko kazali na napad Hamasa, češ, morda pa vseeno ni enako kot pri Rusiji in njenem napadu na Ukrajino. Morda smo lani zbeganost med tem, kaj je politika in kaj zabavna prireditev, pa da se ne želijo vpletati v vojne, še celo čisto malo razumeli. Morda je bilo nam jasno, da Izrael izvaja genocid, zato ker smo blizu genocida na jugoslovanskih tleh živeli, pa vemo in razumemo, morda smo lani tudi še razumeli, da imajo evropski narodi, ki so sodelovali pri iztrebljanju evropskih Judov (in med temi je poleg Nemčije res še ena velika kopica držav, žal), zdaj problem, ker jih je strah, da jim bo Izrael očital vse pretekle zločine, ki so jih v povojnem obdobju pometli pod preprogo. Ampak da je tudi letos Izrael ostal del evrovizijske popevke, da zveza televizij ni zmogla oblikovati nobenega resnega stališča – je pa pač popoln fiasko evropskih javnih televizij in njihovih uredništev. Da, ne samo vodstev, ampak tudi uredništev. Naj se novinarji teh hiš poskušajo še tako ograditi od Evrovizije in od opredeljevanja do genocida v Gazi, vse te javne radiotelevizijske hiše so najprej mediji, ki se ukvarjajo z novinarstvom. In enako velja tudi za RTV Slovenija.

Brez zastav / Strožja pravila za tekmovalce na Evroviziji

Pesem Evrovizije, spektakel, na katerem se za zmago potegujejo skladbe zabavne glasbe iz različnih držav, dviguje prah. Nova politika Evropske radiodifuzne zveze (EBU) dovoljuje tekmovalcem na letošnji Pesmi Evrovizije le uporabo zastav držav, katerih predstavniki so.

Privid sočutja

V času, v katerem vse več ljudi doživlja duševne stiske, v katerem je prava psihoterapija zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema vedno težje dosegljiva in v katerem ima zmeraj več ljudi do umetne inteligence takšna ali drugačna pričakovanja, kot gobe po dežju vznikajo klepetalni roboti (chatboti), katerih poslanstvo je terapevtska in psihološka podpora uporabnikom v stiski. Priljubljene aplikacije, kot so Woebot, Wysa in Youper, pa tudi dobri stari ChatGPT obljubljajo dostopno, hitro in diskretno pomoč pri različnih duševnih težavah, skupno pa imajo več kot deset milijonov zvestih uporabnikov. Virtualna kvazi(psiho)terapija je postala cvetoč posel.

Umetna inteligenca v pravosodju

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je pred časom v oddaji Politično na TV Slovenija potarnal, da sodstvu težave povzroča umetna inteligenca, pravzaprav to, da jo odvetniki uporabljajo pri svojem delu. Pozval je k čimprejšnji zakonski ureditvi teh vprašanj v pravosodju, »ker je treba to področje regulirati, da bo obvladljivo«.