Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 5. 2014  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Židan

    Morda se v tednu, ko so politiko zaposlovali vtisi, ki so jih povzročili izidi evropskih volitev, še ni jasno zaznalo, a politični prostor je ta teden doživel izjemno spremembo, ki bo vplivala na celoten prostor. Ta sprememba ima ime, Dejan Židan. Za Socialne demokrate je to velika sprememba, najprej zato, ker se je vodenju stranke odrekel njen dolgoletni politični in ideološki arhitekt, kljub razhodu leta 2011 teoretski oče Boruta Pahorja, Igor Lukšič. In kakorkoli obračamo: oba, Pahor in Lukšič, kot se je izkazalo po njegovem prevzemu predsedniškega položaja, sta bila ječarja te stranke. Najprej je bila ujetnica nenavadnega Pahorjevega narcisizma, in ko se je zdelo, da se ga je znebila, je njen predsednik postal Lukšič, za katerega se je šele nato izkazalo, da ima s Pahorjem začuda prav te skupne lastnosti, neverjetno zagledanost vase in nečimrnost.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 5. 2014  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Vmesnega prostora ni

    Odgovor na vprašanje, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, je hkrati odgovor na vprašanje, za kakšen spopad sploh gre v Evropi danes. In zelo jasno ga je v deklaracijo v podporo Aleksisu Ciprasu, kandidatu Evropske levice za predsednika evropske komisije, zapisalo 20 izjemnih evropskih intelektualcev, od Étienna Balibarja, Slavoja Žižka, Costasa Douzinasa, Chantal Mouffe do Tariqa Alija … : »Če obstoječe avtoritarne neoliberalne politike ne bodo odpravljene, Evropo in svet čakajo katastrofalne posledice: nadaljnji razkroj in zaton demokracije, porast revščine in poglabljanje neenakosti, nadaljnje uničevanja naravnega okolja ter neizogiben vzpon skrajno desnih fašističnih gibanj, ki se napajajo iz obupa, rojenega v razmerah brezposelnosti, brezperspektivnosti in socialne prikrajšanosti.«

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 5. 2014  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Visoke plače

    Prav neverjetno je, kako pogosto se v Sloveniji objavljajo izjave direktorjev in njihovih lobističnih organizacij (prva je seveda gospodarska zbornica), v katerih ti vedno znova poudarjajo, da je največja težava slovenskega gospodarstva in kar države kot celote višina plač.

  • Grega Repovž

    9. 5. 2014  |  Mladina 19  |  Politika

    Njena priložnost

    Kdor je opazoval njen prihod na oder po razglasitvi rezultatov, je lahko videl na njenem obrazu izpisana vsa čustva, bila je globoko razočarana. Danes se zdi morda nepomembno, a odločitev Alenke Bratušek, da gre na kongres preverit svojo politično težo v lastni stranki, je glede na njeno dosedanje ravnanje kot političarke popolnoma neznačilna in prva res tvegana politična poteza. Prvič v svoji politični karieri je res tvegala – in izgubila. Zoran Janković se je zmagoslavno smejal z odra.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 5. 2014  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    V Butalah volimo poleti

    Kakšno politiko in kakšne politike ima neka država, se vidi predvsem v trenutkih, ko morajo ti interese državljanov postaviti pred lastne. A politiki pogosto izgubijo glavo – tekmujejo za trenutek, ko bodo njihove glave zažarele na televizijskih ekranih, ko se bo njihov glas slišal in odmeval. Vseeno je, kaj bo jutri – gre za tisti drobni trenutek, ki se politikom zazdi pomemben, ker imajo občutek, da jim bo koristil tudi v prihodnosti.

  • Grega Repovž

    25. 4. 2014  |  Družba  Za naročnike

    Odsotnost spomina

    »Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost,« je zapisal leta 1966 umrli poljski pesnik Stanisław Jerzy Lec. Druga svetovna vojna je prvo v našem spominu preveč zasenčila: preveč zato, ker odkrivanje dogajanja pred točno stotimi leti daje veliko odgovorov na današnje konflikte: mnogo več kot druga. Današnji svet je z njo izrazito zaznamovan, pa čeprav se tega ne zavedamo. Pa ne le zaradi tistega, kar ji je sledilo. Prva svetovna vojna še danes določa konflikte v arabskem svetu. Dejansko je tista prelomnica, ki je sestavila zemljevid Evrope, je prelomnica, ki je ne nazadnje Slovence umestila na zemljevid Evrope. Prva svetovna vojna je preprosto prevelika prelomnica za človeštvo, odrivanje plasti časa z nje pa je poduk današnjim dejanjem in razmišljanjem. Za tiste, ki želijo videti. Prva svetovna vojna ima preveč sledi v današnjem času, da jih ne bi poznali. In dejstvo je, da so dogodki izpred stotih let preveč pozabljeni, premalo obravnavani, da bi se iz njih učila javnost in tudi odločevalci.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Ustavni sodniki z agendo

    Slovensko ustavno sodišče – uradno pa Slovenija – je prejšnji teden dobilo krepko zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. V primeru Mladina proti Republiki Sloveniji so najvišji evropski sodniki soglasno presodili, da je Slovenija kršila konvencijo o človekovih pravicah in njen 10. člen. Primer je dovolj razvpit, da ga ni treba podrobno povzemati: novinar Mladine Jure Aleksič je poslanca Srečka Prijatelja, ki se je grobo norčeval iz manjšine, označil za cerebralnega bankrotiranca. Drugo za drugim so slovenska sodišča sočustvovala s poslancem, obsojala novinarjev cinizem in satiro, spregledala kontekst članka, niso prepoznala javnega položaja politika, niso prepoznala pomena svobode izražanja, najdlje pa je šlo pri tem ustavno sodišče.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 4. 2014  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Igre s čustvi

    Bogdan Biščak, lobist in politik, danes Zares, včasih pa LDS, je pred leti razlagal, da se sam drži enega načela: preden kaj storiš, ugotovi, ali vse to počneš zato, ker ti nekaj leži na duši, ali zato, ker bi rad nekaj dosegel. Če gre le za to, da ti nekaj leži na duši, potem je pametno to opravilo izvršiti kar pred ogledalom: nasproti ti pač stoji razumna oseba (o tem pač velika večina ne dvomi), ki ji razložiš svoj pogled na svet ali problem – in že ti odleže. Če pa gre za to, da bi nekaj dosegel, pa je treba razmisliti, kakšne so možnosti in posledice dejanj. Zgodovina ne izkazuje, da se je Bogdan Biščak res držal tega pravila, je pa to v svojem bistvu res kar modro.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Zločini sedanjosti

    Nekatere stvari je zaradi zgodovinske odgovornosti treba poimenovati s pravim imenom: nedeljska slovesnost in spomenik domobrancem v Grahovem pomenita zanikanje poteka in dejstev o najhujšem obdobju v Evropi – zanikanje dejstev o II. svetovni vojni. Takšnih seans leta 2014 ne organizirajo več niti na avstrijskem Koroškem. A če je šlo v obdobju po osamosvojitvi še za opravičevanje sodelovanja z okupatorjem, gre danes že za slavljenje tega ravnanja. Zunaj celotnega evropskega in svetovnega zgodovinopisja.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 4. 2014  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Svet proti in ne

    Na NLB že leta – kriza ni noben mejnik – letijo očitki, da se gre domačijsko kreditiranje. Delno so očitki upravičeni, delno neupravičeni. NLB je poskušala te očitke zmanjševati z uvedbo nove nadzorne službe, ki naj bi pazila prav na morebitne koruptivne prakse. Rok Praprotnik je bivši novinar, ki je svoj dokončni javni profil dobil kot namestnik predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. O njegovi integriteti resnega javnega dvoma ni bilo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 3. 2014  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Koga bomo pa danes?

    Prejšnji konec tedna je celotna država reševala ljubljansko urgenco – upravičeno. Kaj se je zgodilo? Tipičen birokratski kavelj 22. Urgenca lahko zaposli dodatne zdravnike le v redno delovno razmerje, a šele, ko je sprejet poslovni načrt za ves klinični center v Ljubljani. Tega pa bodo sprejemali šele maja. Dobro, težavo je mogoče rešiti, boste rekli, pač začasno zaposlijo nekoga in se dogovorijo, da mu bodo plačali pozneje. A tega danes ne naredi noben predstojnik v državni upravi več. Ker ni nor.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 3. 2014  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Delavci

    Noam Chomsky v drugi izdaji knjige »Okupiraj: razredni boj, upor in solidarnost«, ki je pravkar prišla na trg, pravi, da v ZDA ni več širšega zavedanja, da razredni boj v družbi poteka ves čas, da je to še vedno temeljni družbeni spopad. Še več: zgornji razredi družbe ves čas bijejo boj, ves čas se borijo za izboljšanje svojega položaja in zmanjšanje moči drugih družbenih razredov. Ves čas na primer vlagajo trud v slabljenje sindikatov. In seveda so zgornji razredi pri tem organizirani, vedo tudi, kaj delajo.

  • Grega Repovž

    14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Politika

    Resničnostni šov Slovenija

    Predsednik republike Borut Pahor ni človek, ki bi se izogibal fotografom. Nasprotno. A ko je prejšnji petek predstavil novo ekipo protikorupcijske komisije, si ni vzel časa za fototermin z novimi člani senata te komisije. Še več, le na hitro se je obrnil k novemu predsedniku komisije Borisu Štefanecu, mu podal roko, s hrbtom obrnjen proti fotografom, in zapustil prostor. Le redkim fotografom je uspelo ujeti ta trenutek, tako kratek je bil.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Vzpon SDS

    Zdaj ni več nobenega dvoma: točno eno leto po padcu vlade Janeza Janše se ta stranka spet krepi in prevzema vodstvo na slovenskem političnem prizorišču. Razloga sta dva: napake in nedoslednosti vladajoče koalicije, ki je nadomestila vlado korupcije razkritega in na prvi stopnji obsojenega vodje SDS, na drugi strani pa pomembno vlogo igra tudi slab spomin volivcev.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    O Jožetu Pučniku

    Zgodovinar dr. Božo Repe in psiholog dr. Vlado Miheljak, ki že več desetletij s pinceto analizirata slovenski politični in družbeni prostor, sta (najprej prvi leta 2011, nato drugi lani pozimi) izzvala ogorčenje, gnev in tudi žolč, ker sta izpostavila govor Jožeta Pučnika v Ljutomeru 17. decembra 1990, v katerem je takratni prvi mož Demosa tik pred plebiscitom dejal, da bo treba uvesti merila pri dajanju državljanstev. Tako Miheljak kot Repe sta s tem kazala, da je kasnejši izbris izraz širše ideologije odnosa do prebivalcev Slovenije iz drugih republik bivše Jugoslavije. Pa ne Miheljak ne Repe tega nista pisala zaradi Pučnika osebno, ampak opozarjajoč s tem, da imata ta ista nacionalizem in nestrpnost še vedno v slovenski družbi polno domovinsko pravico.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 3. 2014  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Družbe brez imen

    Zakaj sta francoski premier François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel zmožna govoriti o posameznih podjetjih in njihovih zaposlenih, slovenska politika pa se dosledno izogiba poimenovanju posameznega podjetja in njegovih težav? Temeljni problem slovenskega gospodarstva niso sistemske ovire – govorjenje o ureditvi teh je le način, kako se politiki izogibajo konkretnemu. Drugače rečeno: morda se na začetku mandata politiki še ukvarjajo s posameznimi podjetji, po prvem neuspehu pa ugotovijo, da jih to lahko stane preveč političnih točk, in govorijo le še o povečevanju konkurenčnosti, sistemskih spremembah itd. To velja tudi za to vlado: od trenutka, ko je ugotovila, da družbe Cimos ne bo mogoče rešiti z eno samo tranšo pomoči, so imena podjetij izginila iz njenega besednjaka.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 2. 2014  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    In spet

    Večina sedanjih slovenskih politikov se s politiko ukvarja manj časa kot večina političnih analitikov v slovenskih medijih. Ko je Ali Žerdin pisal o politiki, Karl Erjavec ni še niti pomislil nanjo. Ko je Bogomir Kovač postal kolumnist Mladine, je Alenka Bratušek pisala diplomo. Ko je Vlado Miheljak napisal prvi komentar, si je Vinko Gorenak še vsak delavnik zjutraj na glavo posadil miličniško kapo. Ervin Hladnik Milharčič je bil že veteranski vojni poročevalec, ko je Zoran Janković še vodil gradnjo garažne hiše v Portorožu.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 2. 2014  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Minister ostaja?

    Vladi je treba čestitati k izbiri kandidata za gospodarskega ministra. Metod Dragonja je profesionalec: vodil je eno največjih družb v državi, bil je že minister za gospodarstvo, in to eden boljših v zadnjih 24 letih. Ve, kaj govori, in govori manj kot povprečni politiki. Je tisti direktor družbe Lek, ki je družbo v veliki meri ustvaril, a je vodil tudi njeno prodajo in kasneje to zadnje zadržano obžaloval. Ve, kaj za nacionalno gospodarstvo pomeni odprodaja družbe, kaj to pomeni za finančne tokove, ve tudi, kaj pomeni, če družba postane zgolj podružnica.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 2. 2014  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Neka druga vojska

    28. januarja 2010, torej pred skoraj natančno štirimi leti, je Mladina objavila pobudo in peticijo Ukinimo vojsko. S podpisi jo je podprlo skoraj 9000 ljudi. Profesionalni vojaški funkcionarji so se zgražali, desnica se je zmrdovala nad protidržavnostjo ideje, levici je bilo nelagodno, razen seveda tedanji ministrici Ljubici Jelušič, ki je razglasila, da gre za skrajno peticijo, neustaven napad na slovensko osamosvojitev – kar trosila jih je. Pri čemer je šlo za ministrico Socialdemokratov. Peticija je pokazala, da v slovenski politiki ni ostalo nič od demilitarizacije, ki je bila ena od temeljnih zahtev ob demokratizaciji. V dvajsetih letih je vse izpuhtelo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 2. 2014  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    In druge zgodbe

    Kovačeva vdova je dobro vedela, kakšnega snubca hoče in katere pogoje mora ta mož izpolnjevati, da bo prišel do postelje in kovačije – pri čemer je poudarek na »z vsem orodjem«. So vladni snovalci privatizacije 15 podjetij zmožni napisati en tako jasen stavek za vsako podjetje, ki ga danes prodajajo, silijo v prodajo, kot citirana vdova leta 1922? Niso.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 1. 2014  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Vse iluzije

    Iluzija je, da se bo preporod gospodarstva začel, ko se bodo banke znebile slabih kreditov, je že pred dobrim letom in pol dejal starosta slovenskega bančništva dr. Ivan Ribnikar. Ampak takrat, bil je oktober 2012, predsednik vlade je bil Janez Janša, finančni minister pa Janez Šušteršič, Ribnikarja ni nihče poslušal. Tako kot ga ni nihče poslušal, ko je v devetdesetih predlagal, naj se premoženje države prenese na državne pokojninske sklade, ki naj ga umirjeno upravljajo (brez pohlepa, ki je potem pokopal ta podjetja), z dividendami pa naj se zagotovi financiranje pokojninskega sistema. Ampak že takrat se je raje sledilo tistim, ki kričijo: prodaj, privatiziraj.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 1. 2014  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Lej, zarota

    V slovenski politiki sta iz starih časov ostala le še dva prava partijska povzpetnika. Ko rečemo prava partijska povzpetnika, mislimo na tisto posebno vrsto ljudi, ki so že od rane mladosti hiteli početi vse, da bi se počasi vzpenjali po lestvici bivše partije. Saj veste, na srednji šoli v organe ZSMS, pa na mladinske brigade in pohode, potem na politologijo ali obramboslovje, vmes pa v vse mogoče partijske organe, občinske, mestne, pa na vsak partijski sestanek. Ne pravimo, da so bili vsi, ki so šli na politologijo ali obramboslovje, mladopartijci, daleč od tega. Je bil pa odstotek mladopartijcev tam višji.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 1. 2014  |  Mladina 2  |  Uvodnik

    Luka

    Mar ne kaže stanja slovenske politične in javne elite prav dejstvo, da se morajo slovenski resni mediji soočati z izjavami predsednika uprave ene največjih državnih družb, da ne bo odstopil, čeprav je bežal pred policijo in ga je ta ulovila šele na pragu njegove garaže in mu tam izmerila alkohol v izdihanem zraku ter odvzela vozniško dovoljenje?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Razmegljevanje

    Predzadnji dan leta 2013 je stranka Solidarnost objavila sporočilo za javnost z naslovom Za odstranitev korumpiranih politikov, proti totalni lustraciji. Bistvo sporočila je zajeto že v prvem odstavku.

  • Grega Repovž  |  foto: Uroš Abram

    20. 12. 2013  |  Mladina 51  |  Politika

    Alenka Bratušek: »Rekla sem si: vse, kar bom govorila, mora biti res izvedljivo. In nikoli ne obljubljam veliko. Kar rečem, naredim.«

    V osmih mesecih, koliko je preteklo od prvega intervjuja s predsednico vlade za Mladino, se je Alenka Bratušek spremenila. Je bolj samozavestna, bolj sproščena, tudi bolj neposredna. A deluje tudi nekako pomirjena, kot človek, ki nima kaj izgubiti. V zadnjem času so se pojavile primerjave z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Drnovškom. V nečem mu je res podobna. Nobenega visokoletečega balasta ne izreka. Odgovori na vprašanje in obmolkne. Nobenega za slovensko politiko tako značilnega državniškega patosa si ni nadela.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 12. 2013  |  Mladina 51  |  Uvodnik

    Rozine in drobtinice

    Slovenski predsednik Borut Pahor preseneča predvsem z nečim: z gromoglasno nevednostjo in s pišmevuhovskim odnosom do vsega kar povprek in po potrebi. Izreka velika mnenja, težke odrske besede. In s predsednikom je iz leta v leto huje. Pričakovali bi, da bo s funkcijami (predsednik parlamenta, predsednik vlade, predsednik republike) kljub vsemu zorel, dobival patino, modrost, vsaj previdnost, ki se je človek naleze iz izkušenj. A zlomek: če danes beremo zapise njegovih poslanskih nastopov v začetku devetdesetih let in tam do konca tisočletja, nas to privede do neverjetnega presenečenja – čeprav ni zelo poseben, je elementarno etično čist, pretežno poučen o temah, o katerih govori. Danes pa jih – to bomo zapisali, čeprav gre za predsednika republike, ki mu vseeno pritiče vsaj temeljno spoštljivo obravnavanje – kar strelja. Neumnosti namreč.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Mala zgodba

    Vedno znova je težko javnosti razložiti, kako se je zgodilo, da so banke ustvarile tako globoko finančno luknjo. In v tem smo lahko hvaležni Romanu Jakiču, danes ministru za obrambo, za zgoraj citirano obrazložitev. V njej se namreč skriva tudi obrazložitev, kako je prišlo do luknje, ki danes močno obremenjuje Slovenijo in hromi celotno gospodarstvo. To je seveda le eden od razlogov, a močan. Najdemo ga v Merkurju, Pivovarni Laško in drugih »uspešnicah« zadnjega desetletja.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 12. 2013  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Zadnji krog pekla

    Ni dvoma, da nas v naslednjih dneh čaka peklensko odštevanje. Iz dneva v dan se bodo vrstile napovedi, kako je Slovenija na poti v zadnji krog pekla. Zdaj pa je res konec, pravijo, zdaj gremo k Luciferju v večni led. Se spomnite čakanja na sredo, 13. novembra, ko smo pričakovali oceno Evropske komisije o stanju evropskih držav? Komaj smo si oddahnili, zadihali. A ne smemo dihati predolgo. Zato je tu novo odštevanje, zdaj je pred nami petek, 13. decembra. Novi dan D. Prišli smo v deveti krog pekla. Dan, ko bodo postali javni stresni testi slovenskih bank.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Heroj Gantar

    Včasih se je prav nemogoče dovolj načuditi, kako malo je treba, da kdo postane narodni heroj. Ta teden je to uspelo ministru za zdravje Tomažu Gantarju – sam se je razglasil za borca zoper korupcijo, tistega, ki mu ni uspelo zlomiti lobijev, zaradi česar seveda odstopa. In že so vsi pograbili to njegovo samooznako in mu hiteli prikimavati. Mediji so vabili goste, da so se strinjali, kako je slovensko zdravstvo v bistvu ena sama korupcija, Gantar pa borec, ki mu ni uspelo. Zlomil se je.

  • Grega Repovž

    29. 11. 2013  |  Družba  Za naročnike

    Premik?

    Še dobro, da smo ljudje naravnost prisiljeni zelo natančno opazovati in spremljati krizno dogajanje, saj premočno vpliva na naše življenje, da bi ga lahko spregledali. Če namreč ta kriza ne bi tako vplivala na nas, bi spreminjanje družb, glavno, kar se dogaja v zadnjih letih, preprosto prezrli. A ker gre za poseg v naša življenja, je široka javnost v vseh prizadetih državah dovolj pozorna, da ve, kaj se dogaja. V slovenski javnosti je danes splošno razširjeno, da je bilo brezglavo varčevanje neumnost, na primer, in javnost ve tudi to, da njegovi glavni protagonisti tega prav tako ne verjamejo več.