Partizanski kipi pogosteje tarča vandalizma

Ob podiranju spomenikov v Kidričevem v javnost prihajajo zgodbe o pogostih krajah in poškodovanju slovenske kulturne dediščine, še posebej spomeniške. Zato je razveseljiva napoved, da bo v ljubljanskem mestnem muzeju z 9. majem ponovno razstavljen izvirni bronasti kip Talca iz Gramozne jame. Uvrščen je med razstavne predmete na novi stalni razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Več

Ukiniti je treba neprostovoljno brezposelnost

Prišel je čas, ko mora država s politiko »zagotovljene službe« poskrbeti za odpravo neprostovoljne brezposelnosti. V ZDA to zdaj zahtevajo napredni politiki, med katerimi je senator demokratske stranke Bernard Sanders. To je po besedah uredništva časopisa Guardian dobrodošla vrnitev politike dela, ki smo jo v razvitih gospodarstvih predolgo pogrešali. Ta ideja ima tudi podporo Američanov, saj ankete kažejo, da jo podpira polovica vprašanih, kar je nenavadno, saj je po uradnih statistikah stopnja brezposelnosti v ZDA zdaj nizka. Več

Tankočutna značajska študija

V Kinodvoru bo od 9. maja dalje na ogled temačni triler Nikoli zares tukaj, škotske režiserke Lynne Ramsay, ki velja za eno najbolj izvirnih in drznih predstavnic britanskega neodvisnega filma. Film o brutalnem najetem morilcu s travmatično preteklostjo, ki se poda v mračni svet newyorškega podzemlja, da bi iz krempljev organizirane otroške prostitucije rešil senatorjevo hčerko, je na lanskem festivalu v Cannesu prejel nagradi za najboljšo moško vlogo in scenarij. Več

Trije koncerti newyorškega glasbenika v Ljubljani

V Ljubljano prihaja newyorški glasbenik in kantavtor Michael Weiskopf, ki bo nastopil na kar treh koncertih. Njegovi prvi nastopi v Sloveniji bodo v znamenju formata "storytellers", saj bo nastopil sam, z akustično kitaro ter predstavil novi (četrti) studijski album, ki ga te dni končuje v ZDA. Del pesmi je bilo posnetih tudi v znamenitem londonskem studiu Abbey Road. Prvi nastop bo 7. maja v Baru Prulček, naslednji 9. maja v Klubu Daktari, 12. maja pa še v Studiu 13 Radia Slovenija. Več

Kako nastane fašizem?

Denisa Avdića poznamo kot voditelja na Radiu 1 in Pop TV ter stand up komika. Njegov humor temelji na seksizmu in šovinizmu, hkrati pa rad nastopa kot moralna avtoriteta (preden je bil voditelj, je bil – policist). Na tem mestu smo se že ukvarjali s problematičnostjo njegovega vodenja oddaje Znan obraz ima svoj glas (Pop TV), v preteklem tednu pa se je zgodilo nekaj, kar bi moralo končati njegovo kariero javnega nastopača: svoji gostji v studiu je zaželel, naj umre. Dobesedno. Več

Tiste priredbe, ki so nemalokrat boljše od originala

V petek, 11. maja, bo ljubljansko Halo Tivoli prvič obiskala zasedba, ki si je ime pravzaprav ustvarila "od ušes do ušes" oziroma prek spleta in tam skupno nabrala že skoraj milijardo ogledov. Gre za skupino, ki sicer preigrava avtorske skladbe drugih, a jih obleče po svoje in predrugači skozi cedilo bluesa in swinga. Scott Bradlee's Postmodern Jukebox je tudi koncertni hit, njihovi nastopi so nekakšno potovanje skozi čas, njihov miks rocka, popa in jazza pa dokazuje, da lahko tud reciklaža, če je dobra, deluje v kateremkoli obdobju, prisluhne pa ji lahko več različnih generacij. Več

Grega Repovž

4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Uvodnik

Prihodnost je že tu

Peter Frase, eden od urednikov vodilne ameriške levo usmerjene revije Jacobin, seveda tudi sam predan socialist, avtor knjige Štiri prihodnosti (Four Futures, 2016), v kateri razčlenjuje, kaj bo sledilo kapitalizmu, opozarja na neko notorično dejstvo, na nekaj, česar dejansko nočemo videti: da je prihodnost, ki jo domnevno pričakujemo in čakamo, že tu. Ali drugače: prihodnost je že prišla, le mi se še nismo znotraj nje razporedili, ne vidimo še. In človeka dejansko kar strese: kaj pa, če se je medtem, ko mi upamo na prihodnost, ta res že zgodila, le mi se je še nismo zavedeli? Kaj, če je za razmislek že prepozno, so morda res premoženje in dobrine že razporejeni, le da nam naša vloga v tej ureditvi še ni bila določena? Da novi sistem še ni vzpostavil družbenih vlog, namreč ne pomeni, da ga še ni, da ni vzpostavljena že vsaj osnovna razdelitev. Več

Radio Mladina: Zakaj so ocene in spričevala postali pomembnejši od znanja?

Pogovor z novinarjem Mladine je nastal na podlagi članka Diktatura petk, ki si ga lahko preberete v novi Mladini >>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/438733404&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Diktatura petk

Večina slovenskih osnovnošolcev je danes, če pogledamo ocene v šoli, nadpovprečno uspešna. Med ocenami prevladujejo štirice in petice. Trojka, ki naj bi označevala 'dobro' znanje in naj bi glede na veljavno ocenjevalno lestvico štela za zlato sredino, to že dolgo ni več. »Čeprav tudi učitelji drdramo, češ saj je štirica prav tako lepa ocena pa trojka tudi, to dejansko ni res,« žalostno ugotavlja Bojana Potočnik, učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju. Tega se učenci in njihovi starši še kako dobro zavedajo. Več

Dejan Židan, predsednik SD: Sem bolj levi kot Borut Pahor

Stranka Socialni demokrati je doživljala padce in vzpone, leta 2008 je zmagala na volitvah, z Borutom Pahorjem je prevzela vlado, imela je 29 poslancev. Na volitvah leta 2014 jih je dobila zgolj šest. Po 3. juniju naj bi bilo drugače. Ankete SD napovedujejo ponoven vzpon na vrh. Stranka naj bi znova postala samozavestna, njen volilni program ima naslov Samozavestna Slovenija, samozavesten pa je tudi Dejan Židan. Že osem let je minister za kmetijstvo, zdaj je, kot pravi, pripravljen prevzeti položaj predsednika vlade. Več

Nosili so me mnogi

Nosili so me mnogi. Najprej komunistke in komunisti, ki jih je med sanjanjem o enakosti in poskusi spreminjanja sveta zmotila svetovna vojna, v katero so se brez veliko pomišljanja vrgli in postali partizanke in partizani skupaj z drugimi svobodomiselnimi ljudmi ter se štiri leta po gozdovih in gorah borili proti okupatorju, umirali od njegovih strelov in ga ubijali, zmrzovali, zbolevali, stradali, jedli lubje z dreves, vse z menoj, prišito na kapah, titovkah, triglavkah in klobukih, s katerih sem zrla na vse premike, preboje, diverzije, juriše in vkorakanja v osvobojena mesta, tudi na tisto zadnje, 9. maja, ko so me ponesli pod balkon univerze, s katerega so odmevale vznesene besede pesnika o neomadeževanih rokah osvoboditeljev, katerih odmev pa, žal, ni segel do kočevskih gozdov in štajerskih rudniških rovov, v katerih senci in temi bom videla v jame padati vsa tista telesa, vse tiste ljudi, ki bodo še zelo dolgo in zelo tiho pogrešani, omenjani zgolj za zapahnjenimi vrati domov njihovih najbližjih. Težko mi je bilo, ko sem bila priča maščevanju, ki je bilo racionalizirano kot nujnost in vrženo čez ramo v pozabo, da naredi prostor spominom na gradnjo svetle prihodnosti, svobodne, pravične in enake, ki sem jo v resnici želela obljubljati. Nisem samo negacija svastike in butare s sekiro, sem predvsem obljuba boljše in pravičnejše družbe. Več

Ena lepa pizdarija: Guapo gang

Prvi je prišel 50 Franks (Peter Frankl). Od človeka v črni majici priljubljene nemške modne znamke in jopi nemškega proizvajalca avtomobilov, ki mimogrede pove, da se je ravno dobro vrnil iz Nemčije, ne pričakuješ nič drugega kot točnost. Stali smo na Navju, nad kostmi očetov naroda, ter s profesionalno mirnostjo čakali, kdaj se bodo prikazali drugi. In koliko jih bo. Naslednji je bil Benjamin Krnetić, ki je prevzel vlogo organizatorja srečanja in se je zaradi zamude zdel nekoliko nervozen. Minilo je pol ure in odprla so se vrata na levi in desni, Zhopovi (Čopovi) grobnici pa se je približevalo še pet ljudi: ZaHan$olo (Žiga Radulj), Miha Mih (Miha Jakoljević) in Mili Khumara (Filip Đurić) so prišli opremljeni z jedačo, pijačo in džojntom, Juca Bonaca in Dino (Dino Nuhanović) pa sta prišla praznih rok in s sporočilom, da sta zadnja. Več

REJVikend

Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Gali hali bo potekala 115. edicija Zelenega sonca, v okviru katere bosta nastopila Udo Brenner in Bayo. V prenovljenem Klubu Monokel se bodo predstavili Maša, NinaBelle, Volk, Nina Hudej, v K4 pa bosta gostovala francoski DJ in producent Brawther in Portugalec Cleymoore, vodja vinyl-only založbe in kolektiva Pluie/Noire. Več

Naslednja finančna kriza bo še hujša od tiste pred desetletjem

Janet Yellen je letos s položaja guvernerke ameriške centralne banke Federal Reserve (FED) odšla v službo na Brookings Institution, možganski trust v Washingtonu. Bogato služi tudi s predavanji za finančno in gospodarsko elito. Tako je stopila v čevlje svojega predhodnika Bena Bernankeja. Tudi on po odhodu s položaja guvernerja FED nadaljuje kariero z odlično plačanimi predavanji, na portalu Truthdig opozarja preiskovalna novinarka Nomi Prins. Več

Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija

Ob mednarodnem dnevu svobode medijev, ki ga zaznamujemo danes, so tako v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) kot Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) kritično ocenili razmere v slovenskem medijskem prostoru. V obeh novinarskih organizacijah soglašajo, da je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobne demokracije. Več

Cambridge Analytica zapira svoja vrata

Britansko marketinško analitsko podjetje Cambridge Analytica je skupaj s svojo krovno družbo SCL Group v sredo napovedalo, da zapira svoja vrata in da bo v Veliki Britaniji in ZDA objavilo stečaj. Propad podjetja je posledica afere z zlorabo podatkov, ki so jih pridobili prek Facebooka. Več

To je naslovnica jutrišnje Mladine

Ocene in spričevala so v slovenskem izobraževalnem sistemu postali pomembnejši od znanja. Več v jutrišnji Mladini! Več

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Tokrat priporočamo koncert britanskega zvezdnika Rag'n'Bone Mana, ki ga med drugim poznamo po hitu Human, nastop domače zasedbe Dubzilla, ki bo predstavila novi album Post Dub Impressions, festival In Memoriam prof. Peter Hafner, na katerem bodo nastopile skupine Disciplin A Kitschme, Ane Pupedan, Nikki Louder in Žen, koncert Rogerja Watersa in skupine The GrandMothers of Invention, ki v Ljubljano prihaja v okviru poslovilne turneje. Več

Mati, kave bi (spet)!

Sto let je minilo, odkar Ivana Cankarja ni več med nami, a njegova Skodelica kave še vedno diši. Sedaj tudi v izvedbi Mladinine Diareje, ki je letos stara že 30 let. Tomaž Lavrič je najslavnejšo črtico Ivana Cankarja narisal v dveh sličicah, ki krasita skodelico za kavo. Ena spredaj Mati, kave bi! in druga zadaj Ivan, kava! Več

"Slovenci v Bruslju nastopili strokovno, Hrvati brez novih argumentov"

Slovenska stran je z ustno obravnavo o arbitraži, ki je danes potekala na sedežu Evropske komisije, po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zadovoljna. Kot je povedal v izjavi za medije v Ljubljani, je komisija razpravo vodila na strokovni ravni. Tako so nastopali tudi slovenski predstavniki, hrvaška pa je predstavila le politične argumente. Več

Tradicionalne politične stranke so orodje najbogatejših

Eric London na spletni strani World Socialist Web Site izpostavlja, da nova študija Thomasa Pikettyja Brahmin Left vs. Merchant Right: Rising Inequality and the Changing Structure of Political Conflict kaže, da »demokratične« politične sisteme v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji obvladujejo oligarhije. Prav tako iz nje izhaja, da so vse velike stranke orodje super bogatih, po naročilu katerih manipulirajo z ljudmi in dušijo upor od spodaj. Demokratska stranka v ZDA, laburisti v Veliki Britaniji in socialisti v Franciji so postale stranke pomembnega dela vladajočih elit. Drugih strank, kot so nemški socialni demokrati (SPD), socialisti v Španiji ali demokrati v Italiji, Piketty ne omenja poimensko, a zanje je mogoče reči enako. Več

V Ljubljano se vračajo jambori z rdečimi zvezdami

Ljubljanski župan Zoran Janković namerava še letos postaviti jeklene jambore z rdečimi zvezdami, kakršni so nekoč stali na križiščih Poti spominov in tovarištva z mestnimi vpadnicami. Več

Lejko cepljenje

Na skrajnem vzhodu države je pokrajina, kjer se lahko pogovorom o zmanjševanju precepljenosti otrok proti nalezljivim boleznim samo nasmehnejo. V Ljubljani se komaj oklepamo 90-odstotne precepljenosti, v Pomurju pa se redno pohvalijo z idealno precepljenostjo več kot 95 odstotkov, ki zagotavlja najvišjo raven kolektivne odpornosti. Več

Srednjeveška NSi

V nagovoru prisotnih na kongresu NSi in volivcev je novi predsednik Matej Tonin med drugim zahteval, da »zapor spet postane zapor«: »Pošteni državljani za zapornike vsak mesec plačujemo 80 evrov. Zaporniki bi morali imeti izbiro: ali bodo teh 80 evrov na mesec odslužili z delom ali pa si bodo stroške prestajanja zaporne kazni plačali sami.« Več

Grega Repovž

26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Psihoanaliza neke stvarnosti

Privilegij, a tudi breme novinarjev je, da v delovnem obdobju v živo vidimo veliko pomembnih in velikih dogodkov, od revolucij do vojn, nesreč in največjih zmag. Marsikomu izmed nas je tako uspelo, da se je srečal z najbolj fascinantnimi in zanimivimi ljudmi na svetu, ženskami in moškimi, pred katerimi so nam besede zastale v grlu, velikimi državniki, seveda tudi zvezdami, trdimi misleci in tudi ljudmi, ki so povzročili nemalo gorja in trpkosti. Malo je to privilegij, marsikomu da ta »biti zraven« lažen občutek relevantnosti, marsikdo ob tem postane ciničen in prevzeten, to koga tudi poškoduje, rani. Marsikdo izmed nas je videl umiranje, poslednjo bolečino, skrajno človeško zlo, pa hudobijo malega človeka, tudi izjemno veselje seveda. Več

Zdaj, če ne, kdaj?

V začetku februarja je bil v Nemčiji dosežen zgodovinski dogovor. Predstavniki delavcev in lastniki velikih industrijskih obratov na jugozahodu države so se sporazumeli, da bodo postopoma dvignili plače za več kot štiri odstotke in v izjemnih primerih skrajšali delovni teden s 35 na 28 ur. Pogajanja so bila naporna, sindikati so zahtevali vsaj šest odstotkov višje plače, na koncu pa sta bili zadovoljni obe strani. Spremembe so zajele približno pol milijona delavcev, skoraj takoj pa se je njihov učinek razširil po preostanku najmočnejšega evropskega gospodarstva. Že nekaj dni kasneje so višje plače zahtevali še javni uslužbenci. Po vrsti opozorilnih stavk so aprila dosegli, da je država privolila v kar 7,5-odstotno povprečno povišanje plač v javnem sektorju v naslednjih dveh letih in pol. Z dvigi, ki naj bi v najmočnejšem evropskem gospodarstvu okrepili notranjo potrošnjo in spodbudili zdravo rast inflacije, se je tudi uradno končalo obdobje osovraženega varčevanja. Več

Miro Cerar: Mi smo državo pripeljali iz rdečih številk, Šarec pa je občino, ki jo vodi, vanje še bolj potisnil

Z Mirom Cerarjem smo se pogovarjali v prostorih stranke SMC, lučaj od parlamenta, jutro po prvem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na RTV Slovenija. Njegova stranka je po javnomnenjskih raziskavah zdaj sicer na četrtem mestu, a v SMC računajo prav na soočenja, na katerih bi se pokazale Cerarjeve izkušnje. Njihov največji konkurent je Lista Marjana Šarca, ki poskuša ponoviti Cerarjev nepričakovani uspeh, pa tudi nepričakovani uspeh novih strank v preteklosti. Če je Cerar pred štirimi leti zmagal zato, ker je na politično sceno prišel kot nov obraz, zakaj naj bi tokrat prevladale izkušnje? Več

Medeni tedni v peklu

V Minuti za umor (1962), prvi slovenski kriminalki, nekdo umori slovenskega gastarbajterja, ki se po dolgih letih vrne v Slovenijo – vrže ga s terase ljubljanskega nebotičnika. Kdo je morilec? Jože Zupan? Lojze Rozman? Zlatko Madunić? Duša Počkaj? Demeter Bitenc? Vsi so bili v času umora na nebotičniku. Po logiki kriminalk Agathe Christie bi bil lahko morilec vsak izmed njih, toda ta logika odpove, če je v filmu Demeter Bitenc – in res, na koncu se izkaže, da je morilec Bitenc. Ko gledate Minuto za umor, si rečete: zakaj tako skrivajo, kdo je morilec? Saj je jasno, da je Bitenc! In to je bilo jasno tudi tedaj, leta 1962: Bitenc – hotelirjev sin s končano trgovsko akademijo – je malo prej nastopil v dveh partizanskih filmih, Dobrem starem pianinu (1959) in Akciji (1960) – v obeh je bil bad guy, ošabni, sadistični nemški oficir. Več