Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    25. 3. 2016  |  Mladina 12  |  Politika

    V čigavem imenu?

    Čez nekaj dni, točneje, v soboto, 2. aprila, bo na »zgodovinskem« Trgu republike veliko ljudsko zborovanje, poimenovano zbor V obrambo Slovenije. Obrambni shod prireja Zbor za republiko, pomagajo pa mu še parlamentarni SDS in NSi ter izginjajoča SLS in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ker so časi grozeči, preizkušnje pa še težje, naj bi bilo treba obraniti domovino.

  • Jure Trampuš

    11. 3. 2016  |  Mladina 10  |  Politika

    Pravica do življenja

    Zdi se, da je Miru Cerarju uspel véliki met. Tako govori v javnih izjavah, intervjujih, nastopih. V Bruslju naj bi bili ta teden dokončno zaprli balkansko pot. Poti v Evropo po novem za množico beguncev ali »iregularnih migrantov«, kot jih zdaj imenujejo v slovenski vladi, ni več. Evropa bo sprejela samo tiste posameznike, za katere bodo brezimni uradniki v Grčiji ali Turčiji presodili, da bežijo pred vojno, da so torej »regularni«. Druge Evropska unija zavrača, tudi zgolj na podlagi napačne nacionalnosti. Gre za kršitev mednarodnopravnih zavez, na kar so že opozorile nekatere dobrodelne in mednarodne organizacije. A Miru Cerarju naj bi bilo uspelo. »Slovenija bo delovala humanitarno,« pravi. »Sprejemali bomo begunce počasi, po 50 na mesec, kot smo se zavezali, po sistemu relokacije.« Gre za že nekaj mesecev dogovorjen evropski mehanizem, po katerem bi morale evropske države sprejemati begunce, ki so obtičali v Grčiji. Za zdaj se ta dogovor praktično ni upošteval.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    4. 3. 2016  |  Mladina 9  |  Politika

    Dr. Miro Cerar

    Popolnoma jasno je, da je čas, v katerem vlada Miro Cerar, težak. Migrantska kriza je velik izziv, za Evropo, za Slovenijo. Vlada Mira Cerarja pri obravnavi beguncev vseskozi niha, govori o človekovih pravicah, a zaostruje azilno zakonodajo, poudarja človečnost, a postavlja žico. Sedaj so se, povsem pričakovano, v Sloveniji pojavili še ksenofobija, strah, sovražnost. Miro Cerar se je odzval, obsodil skrajne politike, skrajna stališča. Pohvalno, vendar se ni spremenil. Ko govori o beguncih, v isti sapi omenja varnost. Ko govori o človečnosti, hkrati razmišlja o absorpcijskih sposobnosti Slovenije. Ko smo mu v intervjuju očitali, da je poskušal prekomerno zaostriti azilno zakonodajo, in dodali, da to pač ni evropsko, nas je popravil. Tako počne vsa Evropa, omejevalni ukrepi so evropski. Morda so res, a takšna politika ni politika Evrope, kakršne bi si želeli.

  • Jure Trampuš

    4. 3. 2016  |  Mladina 9  |  Svet

    Osvobodimo Assangea

    Potem ko je na začetku februarja posebna strokovna skupina Združenih narodov za samovoljna pridržanja izdala pravno mnenje, da sta Švedska in Velika Britanija odgovorni, ker je Julijan Assange že več let »prostovoljno zaprt« na ekvadorskem veleposlaništvu, sta obe državi mnenje komisije zavrnili. Zanju je nepomembno. Laično. Švedska tožilka še vedno želi zaslišati Assangea, a ta se upravičeno boji, da bi ga po zaslišanju zaradi obtožb o domnevnem spolnem napadu Švedska izročila ZDA, tam pa bi mu najverjetneje sodili zaradi izdaje množice zaupnih dokumentov in diplomatskih poročil.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    26. 2. 2016  |  Mladina 8  |  Družba

    Žiga Vrtačič

    V času tiste zime se je prebujala družbena zavest, pogovarjali smo se o politiki, odločevanju. Najprej smo postavili internetni participativni projekt Predlogi. Osnovna ideja je bila, da internet ponudi platformo, na kateri se zbirajo ideje za izboljšanje delovanja družbe. Šlo je za poskus povečanja digitalne politične participacije in vzpostavitev mehanizmov nadzora. Sprovocirali so nas očitki, da so protesti brez prave vsebine. Vsekakor je bilo med vstajami ogromno vsebine, bila pa je heterogena, razpršena, ideje so potrebovale prostor za svojo evolucijo. Internet je za nekaj takega zelo primeren. V tej aplikaciji nismo sprejemali kar vsega, celotna skupnost temelji na konsenzu šestih temeljnih pravic, recimo pravice do solidarnosti, vključenosti, skupnega, narave in podobno. Na koncu je prišlo 500, 600 pobud, veliko jih je bilo vsebinsko močnih, namenjene pa so bile tako lokalnim skupnostim kot državnemu zboru in evropskim institucijam.

  • Jure Trampuš

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Politika

    Dvojni obraz katoliške cerkve

    Zadnje mesece se v Evropi brez dvoma dogajajo velike spremembe. V Siriji, na Bližnjem vzhodu in v njegovi okolici ljudje bežijo pred vojno, revščino. Marsikdo na poti umre, veliko družin je razbitih, ogromno je pretresljivih zgodb. Politika, evropska in slovenska, na beg pred trpljenjem ne zna najti odgovora. Ali pa ga noče. Z drugimi besedami, ni samo v Siriji razpadla država, družba solidarnosti in socialne pravičnosti je zaradi prihoda dobrega milijona beguncev razpadala tudi v Evropi. Pravzaprav razpada že desetletje, izgubljeni in deportirani begunci so razkrili, da je velik del Evropske unije sebična tvorba državnih skupnosti, ki moč izkoriščajo za uveljavitev interesov vsake države, politika, kapitala posebej. Kako drugače razumeti nameren obračun z Grčijo? Kako drugače razumeti, da se je za reševanje bank bogatih evropskih držav našel takšen ali drugačen finančni mehanizem, v imenu pomoči soljudem pa se zapirajo meje?

  • Jure Trampuš

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Politika

    Zlovešči nameni

    Nemški režiser Matthew Heineman se je s kamero odpravil na eno najbolj zastraženih mej sveta med ZDA in Mehiko. Tako je zastražena, da jo v prostem času varujejo samoorganizirane paravojaške enote, domoljubni vigilanti z nočnimi kamerami in ostrostrelnimi puškami, s katerimi v imenu obrambe največje demokracije na svetu na lastno pest lovijo pribežnike, tihotapce ljudi in mamil, člane kartelov. »Vzdržujemo zakon, kjer ni nobenega zakona,« pravi eden izmed njih. Ni edini. Heinemanov film Cartel Land pokaže tudi drugo stran meje, dogajanje v mehiški deželi Michoacan, kjer se vaščani, ki jih terorizira kartel Vitezov templarjev, organizirajo v samoobrambne enote z orožjem. Skupino Autodefensas vodi José Manuel 'El Doctor' Mireles in samoorganizirani domoljubni Mehičani prej ali slej naletijo na odpor vaščanov, ki naj bi jih zaščitili. Tisti, ki se vozijo v avtomobilih brez registracij, pač ne morejo braniti zakona. »Uzurpirali ste zakon in za kaj takšnega nimate nobenih pravic. Če ne verjamemo v institucije države, smo kot državljani propadli,« pravi eden razburjenih vaščanov, ko ga pripadniki vaške garde prepričujejo, da so tam zaradi njegove varnosti. Ko Autodefensas postane premočen, koruptiven, nasilen, država na pomoč pokliče vojsko in policijo. Večina članov samoobrambne paravojaške skupine prestopi, njenega voditelja zaprejo zaradi nelegalnega posedovanja orožja. Na koncu se izkaže, da so s karteli povezani vsi, samoorganizirani vaščani, njihova obrambna garda, policisti, uradniki, Američani. V vojni proti drogam ni nihče nedolžen, to, da država ne zna, noče, ne zmore zagotavljati varnosti, še ne pomeni, da lahko posamezniki zlorabljajo zakon.

  • Jure Trampuš

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Politika

    Tri leta kasneje

    Ko je v ponedeljek tožilstvo v zadevi radarji umaknilo obtožnico zoper Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, je ta s solzami v očeh razlagal, da se je končno pokazalo, da so bile mariborske vstaje politično spodbujene. Šlo je za veliko gonjo proti njemu, proti tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, namen vstaj naj bi bil vseslovenski politični prevrat. Ko je bil dan kasneje spoznan za krivega nezakonitega posredovanja pri zaposlitvi svoje nekdanje podžupanje Astrid Bah na stanovanjskem skladu, solz in političnih interpretacij ni bilo. »Sodišča očitno ne zanimajo dejstva, resnica ter pošteno in pravično sojenje, zanima jih zgolj obsodba,« je obsodilno sodbo komentiral njegov odvetnik Marko Bošnjak.

  • Jure Trampuš

    22. 1. 2016  |  Politika

    Zakaj Miro Cerar prijateljuje z Viktorjem Orbanom?

    Miro Cerar z vsem bliščem sprejema madžarskega premiera Viktorja Orbana. Ne gre za njun prvi sestanek, a današnji se dogaja na Brdu, s točno določenim protokolom, delegacijami, podpisom meddržavnih sporazumov, s skupno sejo vlad in fototermini. Sledi kosilo, klepet s predstavniki gospodarske zbornice, popoldanska otvoritev kulturnega centra madžarskega veleposlaništva. Delovni obisk predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbana in skupno zasedanje vlade republike Slovenije in Madžarske je skratka velik diplomatski dogodek in uspeh slovenske zunanje politike.

  • Jure Trampuš

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Družba

    O cerkveni odgovornosti

    Po odločitvi vrhovnega sodišča je jasno, da je cerkev objektivno in odškodninsko odgovorna za početje svojih duhovnikov / Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Politika

    Lobist za Nato

    Vojaška zveza Nato ima od padca Berlinskega zidu težave, ne ve točno, kaj bi počela, kakšna je njena vloga v postsovjetskem času, kako daleč in ali ne predaleč segajo geostrateški interesi držav članic.

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Politika

    O šrotaricah in mitraljezih

    France Bučar, starosta slovenske demokracije, je bil v svojem zadnjem intervjuju, ki ga je pred točno letom dni dal Mladini, jezen. Pogovor se je nazadnje vrtel okoli »domobranske vojske«, tako je dejal, Janeza Janše. »Čakajte, kaj pa mislite, da se je zgodilo v Kočevski Reki? Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji. Natančno tako. Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Pa smo tam. Kako so že peli v Nemčiji? »SA marschiert mit ruhig festem Schritt!«

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Politika

    Poslanec iz fitnesa

    Poslanec SDS Branko Grims je, kot so takrat poročali številni mediji, med drugim tudi SDS zelo naklonjen spletni portal Politikis, avgusta 2013 na svojem profilu na Facebooku objavil selfi iz fitnesa.

  • Jure Trampuš

    8. 1. 2016  |  Mladina 1  |  Politika

    Božični napad

    »Bilo je na božično noč,« se spominja slikar Sebastjan Šeremet, ki ima v Sokolcu, novomeškem art skvotu, atelje. »Pravzaprav nismo slišali veliko, stene Narodnega doma so debele skoraj meter. V sobo je pritekel prijatelj, ki je bil ravno v prostorih, kjer imajo glasbeniki vaje, in dejal, da je hiša polna dima. Ko smo pritekli na hodnik v pritličju, so bili v njem na srečo že gasilci, gorela so zgolj vrata.« Nekaj minut čez polnoč sta po pričevanju očividcev neznanca, eden izmed njiju naj bi bil imel na puloverju svastiko, v vrata Narodnega doma vrgla molotovko. »Na srečo so vrata doma zelo stara, debela, če bi bila današnja, bi jih v celoti zajel ogenj in požar bi se razširil. Pred njimi smo potem našli črepinje, krpo, vse je smrdelo po bencinu.«

  • Jure Trampuš

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Sestradana kultura

    Miha Turšič, postgravitacijski umetnik, eden od ustanoviteljev Ksevta, je jeseni s 17-dnevno gladovno stavko neposredno, zanj tudi boleče, pokazal, kaj vse je narobe s kulturno politiko in ministrico Julijano Bizjak Mlakar. Ministrica je simbol njegovega odpora, podobno, kot je Ksevt simbol vsega, kar je narobe s slovensko kulturno politiko. Domnevno sporni način financiranja zavoda, v bistvu je šlo za birokratsko-računovodski zaplet, rešljiv z nekaj dobre volje, je umetnika pripeljal do drastične odločitve, hkrati pa razkril birokratski odnos malih bogov na ministrstvu za kulturo, ki v stavki niso prepoznali obupanega poziva k razumnosti, pač pa izsiljevanje, ekshibicionizem, zaroto.

  • Jure Trampuš

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto padanja

    Ko je Ljerka Bizilj postala direktorica Televizije Slovenija, je obljubljala veliko. Več raziskovalnega novinarstva, več velikih novinarskih zgodb, preverjenih informacij, poglobljenih analiz. A leto 2015 je prineslo druge stvari. Recimo popolnoma nedomišljen razvedrilni program ali opuščanje kakovostnih oddaj za otroke, predvsem pa informativni program, ki je z novo urednico Jadranko Rebernik izgubil precej verodostojnosti. Ne govorimo toliko o političnem udinjanju tej ali oni opciji, to je vedno obstajalo, praviloma se je nagibalo na desno stan, na desno, celo k paranoji je nagnjen svet zavoda, govorimo tudi o tem, da je informativni program javne televizije namesto trezne, kritične, ponekod pikre ali subjektivne analize prinesel kričanje, histerično poročanje, pretiravanje, netočnosti.

  • Jure Trampuš

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

    Cerar je nag

    Po čem si bomo zapomnili prvo leto in še nekaj mesecev vladanja Mira Cerarja? Po težavah z ministri, policijski stavki, licemerskem odnosu do Grkov, gospodarski rasti, zmanjševanju brezposelnosti, obljubah o prodaji Telekoma? Ne, prvo leto mandata novega, svežega, drugačnega politika je zaznamoval njegov odnos do beguncev. To ni nobeno presenečenje, begunski eksodus je zaznamoval vso Evropo, presenetljivejši je Cerarjev odgovor nanj. Velikega politika ne spoznaš v času vsakdanjih dogodkov, spoznaš ga v času velikih družbenih sprememb. Kako že ravnajo pravi politiki, če državo napadajo tujci, ki želijo uničiti narod? Kako preprečijo, da neka druga vojna postane totalna? Kakšne naj bodo njihove politične odločitve, da jih bo sprejela nenaklonjena mednarodna skupnost?

  • Jure Trampuš

    24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Politika

    Zadnje opozorilo

    To, da je zakon o izenačitvi vseh partnerskih skupnosti na referendumu padel, ni bilo veliko presenečenje. V državi, kjer tiha večina volivcev (za zdaj) podpira gradnjo ograje z rezili na južni meji, bi bilo iluzorno pričakovati, da bo na volitvah zmagala opcija, ki podpira enakopravnost vseh ljudi. V zgodovini Slovenije doslej ni uspel noben referendum, na katerem so bila postavljena vprašanja, povezana s človekovimi pravicami. Prav tako ni bila uspešna nobena izmed političnih strank, ki si je to topiko izbrala za primarno predvolilno temo. Slovenija ne spada med odprte družbe, nikoli zares ni. Mogoče to velja za urbana središča, a Slovenija obstaja tudi zunaj Ljubljane. Recimo v Halozah ali pa v Ribnici, v okolici Novega mesta, v Lendavi …

  • Jure Trampuš

    18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Družba

    Upravna fikcija

    Odkar je zgodba o nesmiselnem odvzemu dovoljenja za začasno prebivanje umetniku Damirju Avdiću prišla v javnost, so o njej poročali vsi relevantni mediji. Večina je izpostavljala absurdnost odločitve upravnega organa, ki je Avdiću, kljub temu da ima dovolj sredstev za preživljanje sebe in svoje družine, odvzel pravico do začasnega bivanja. Preprosteje, prvostopenjski organ mu je naložil, naj se iz Slovenije izseli. Kljub poročanju so bili na upravni enoti tiho, tekočih zadev ne komentirajo. Damir Avdić je zdaj vložil pritožbo. V njej dokazuje, da je uradni organ »napačno ugotovil dejansko stanje« in »napačno uporabil materialni predpis«.

  • Jure Trampuš

    11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Politika

    V službi laži

    Že dober mesec obstaja spletni portal nova24tv.si. Gre za uverturo, predhodnico, predigro velikega političnega projekta nove slovenske televizije. Njen pobudnik je Janez Janša, skupaj s somišljeniki so prek ponudbe delnic zbirali denar za medijsko hišo. Gre za nekakšno samoupravno zadrugo politikov, njihovih volivcev, novinarjev, tistih, ki mislijo, da bo novi medijski projekt v »službi resnice«.

  • Jure Trampuš

    11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Politika

    Kriminal, terorizem, bolezni

    Ustavno sodišče ni dopustilo nadaljevanja zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremenjenem zakonu o obrambi, ki omogoča povečevanje pooblastil vojski. Zgodba je znana. Ko so se pojavili begunci, sta vlada in za njo parlament presodila, da bi morali v imenu varnosti vojaki dobiti večja, deloma tudi policijska pooblastila. Nato je skupina, zbrana okoli Radia Študent, vložila zahtevo za razpis referenduma, saj naj bi bilo povečanje pooblastil vojski neustavno. Zbiranje podpisov za referendum je potem državni zbor ustavil, pobudniki pa so se pritožili na ustavno sodišče.

  • Jure Trampuš

    27. 11. 2015  |  Mladina 48  |  Politika

    Žica odrešitve

    »Gre za izsiljevanje naše države, na kar ne bom pristal ne glede na posledice,« je prejšnjo sredo grmel Miro Cerar v odgovor na začetek policijske stavke. Varnostni položaj v Sloveniji je napet, grozi nam mini Schengen, nekateri z nadčloveškim trudom obvladujejo položaj, drugi pa bi raje stavkali, morda se celo zafrkavajo. Stavka je, kot pravi premier, nepravična in nedostojna. »Kot državljan in kot predsednik vlade sem ogorčen!«

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2015  |  Mladina 47  |  Politika

    Dr. Tadej Troha

    Pogovor z dr. Tadejem Troho, filozofom, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, sprva ni bil namenjen dogodkom v Parizu, a mimo njih nismo mogli, kljub tragičnosti in nedojemljivosti so namreč zelo pripravni za tiste, med njimi tudi za slovensko vlado, ki begunce razumejo zgolj kot grožnjo. »Dogaja se evidentno, sistematično poneumljanje slovenske družbe,« pravi. Troha je zelo kritičen tudi do Cerarja, do njegove zaigrane morale, do njegovega razumevanja oblasti, hkrati pa tudi do tistih z levice, ki v luči pariškega napada zadržano sprejemajo desničarske strahove.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Politika

    ddr. Rudi Rizman

    Zaradi ZUJF-a Rudi Rizman na Univerzi v Ljubljani ne poučuje več, a še vedno predava, zdaj je profesor na Univerzi v Bologni. Rudi Rizman je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti in na znamenitem Harvardu, bil je član uglednega Russllovega razsodišča, je eden od ustanoviteljev ljubljanskega Mirovnega inštituta, predvsem pa že vso akademsko kariero zagovarja človekove pravice in demokracijo. Četudi je obojega vedno manj, se je za oboje treba vseskozi boriti, sicer privolimo v svet brez alternativ. V svetu brez alternativ življenje pač ni svobodno.

  • Jure Trampuš

    13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Politika

    Varuhi meje

    Številka 5044-3 danes ne pomeni veliko, a gre za pomembno podrobnost iz osamosvojitvenega časa. Tako je bil oštevilčen strogo zaupen dokument, povelje generala podpolkovnika Svetozarja Višnjića, v tistih jugoslovanskih časih poveljnika 5. vojnega območja, ki je vključevalo republiko Slovenijo. V strogem zaupnem povelju je general januarja 1988 poostril bojno pripravljenost enot Jugoslovanske ljudske armade in med drugim zaukazal, da morajo napisati »posebno politično-varnostno oceno za svoje področje odgovornosti, v kateri je potrebno registrirati in analizirati mogoča žarišča in pojave sovražnega delovanja, rušilnih in mirnih demonstracij, s ciljem, da enota ne bi bila varnostno presenečena in borbeno ogrožena«. Z drugimi besedami, tedanja JLA se je pripravljala na spopad v Sloveniji, tudi na uporabo vojske v primeru množičnih demonstracij civilistov. Del zaupnega dokument s številko 5044-3 je prekopiral praporščak Ivan Borštner, kopijo je izročil Davidu Tasiću, ta jo je dal Janezu Janši. Višnjićev dokument 5044-3 je pomenil začetek zgodbe o četverici.

  • Jure Trampuš

    6. 11. 2015  |  Mladina 45  |  Družba

    Prvi predsednik

    Milan Kučan je star 74 let. Zadnji predsedniški mandat se mu je iztekel 23. decembra 2002, pred 13 leti. V politiki dejavno ne sodeluje več, če ga kdo kaj povpraša, pove svoje mnenje, novinarji z njim opravijo kakšen intervju. Na politični desnici ga imajo za udbomafijca, gospodarja v senci, človeka, ki z nevidno roko krmari Slovenijo. Gre za preganjavico, ki ima točno določen politični namen.

  • Jure Trampuš

    6. 11. 2015  |  Mladina 45  |  Politika

    Militarizacija Slovenije

    Slovenija ima že leta težave z razumevanjem demokracije, težave z razumevanjem pomena referenduma, instituta nadzora odločitev neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva. Leta so ga izrabljale politične stranke in v nekem trenutku so celo ustavni sodniki zahtevali, naj parlament natančneje določi, kdaj se pravica do referenduma lahko omeji. To se je pred dvema letoma zgodilo in po novem poslanci ne morejo zahtevati referenduma, pa tudi referendum je omejen, o nekaterih vprašanjih volivci neposredno ne smejo odločati.

  • Jure Trampuš

    30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Politika

    Sramotna odločitev

    ZDA so bile nekoč rasistična država, morda se to iz današnje perspektive zdi iracionalno, a v veljavi so bili rasistični zakoni. To se niti ni skrivalo. Veljal je recimo zakon o naturalizaciji, v izhodišču je bil sprejet že leta 1790, po katerem si lahko postal ameriški državljan, le če si bil »svoboden belec dobrega značaja«. Na začetku so bili tako izločeni ameriški Indijanci, sužnji iz Afrike, Azijci, državljanske pravice so imeli le dobri belci. Stvari so se potem spreminjale, po državljanski vojni so v zakon, ki je omogočal pridobitev državljanstva, dodali tudi »črne ljudi, ki izvirajo iz Afrike«. Na sodiščih so potekale prave intelektualistične razprave o tem, kaj pomeni bela in črna koža, kaj je z Japonci, so preveč rumeni, kaj je s Kitajci, Havajci. Sodniki so razpravljali, kaj so mislili, ko so napisali tak zakon, ali sta črna in bela točno določeni, kaj je potem z rdečo barvo, sivkasto, rjavo, bledo sivo. Mehičani so postali dovolj beli leta 1907, nekaj let kasneje tudi Sirci, kar je bila prelomna odločitev, saj so potem sodišča sprejela interpretacijo, »da so prebivalci Azije, s Sirijo vred, klasificirani kot beli«. Pravno-evgenično-legalistični rasizem se je končal leta 1952, ko je nov zakon prepovedal rasistično in spolno diskriminacijo v postopkih sprejemanja v državljanstvo. Kar se je zdela nekoč pomembna zakonodajna dilema, je z današnjega vidika, z vidika moderne družbe, ki upošteva človekove pravice in se zaveda pomena enakopravnosti, povsem absurdna razprava.

  • Jure Trampuš

    23. 10. 2015  |  Mladina 43  |  Politika

    Mali bogovi

    Ko je pred skoraj stotimi leti nemški sociolog Max Weber pisal o birokraciji, o njenem idealnem tipu, se mu je med drugim zapisalo, da je birokracija eden od najboljših in najbolj racionalnih modelov, na podlagi katerih se lahko organizira človekova dejavnost. Sistematičnost procesov, organizirana hierarhija in druge stvari so pomembne za vzdrževanje reda, maksimiranje učinkovitosti, prepričevanje protežiranja posameznikov. A to velja le v idealnih razmerah, te pa, kot vedo tudi znanstveni preučevalci družb, ne obstajajo. Preobsežna birokracija je grožnja svobodi, svobodni volji, ljudje so ujeti v »železno kletko« pravil in zakonov, ki jih izvajajo, ne glede na njihovo vsebino. Glavni namen birokracije, torej vzpostavljanja dobro delujoče družbe, se v tem primeru lahko obrne sam proti sebi, spoštovanje birokratskih načel in zakonov je pomembnejše od koncepta, za katerega so napisana. Birokratski aparat postane avtonomen sistem, katerega namen ni opravljanje prvotno zamišljenih nalog, temveč producira nove in nove naloge z edinim namenom osmišljanja svojega obstoja.

  • Jure Trampuš

    16. 10. 2015  |  Mladina 42  |  Politika

    O mišji luknji

    Zgodba o Mihi Turšiču, umetniku, ki gladovno stavka, pač ni zgodba o tem, kako naj bi se v vitanjskem Ksevtu šli kreativno računovodstvo, o čemer nas želi prepričati ministrstvo za kulturo. Pri tem, da ne bomo deležni očitkov o neuravnoteženem poročanju, obstaja možnost, da je bilo spornih 45.784 evrov z računovodskega vidika napačno zavedenih, a takšne sume bi moralo dokazati ali ministrstvo za kulturo ali za finance. Tega doslej ni prepričljivo storilo ne eno ne drugo.