Bruselj nima posluha za penis

V Bruslju je te dni veliko pozornosti in tudi zgražanja vzbudila slika ogromnega penisa, ki se je pojavila na zidu ene od stanovanjskih hiš v središču mesta. Medtem ko ljudje ugibajo, kdo bi bil lahko njen avtor, so se oblasti v občini St. Gilles odločile, da je treba sliko odstraniti. Kdo jo je narisal in s kakšnim namenom je nastala, za zdaj ostaja neznanka. Je za odstranitev kriva bližina katoliške šole? Več

Mi se 'mamo radi

Brez komentarja.  Več

Amazonov algoritem mnogim ne ponudi izdelka z najugodnejšo ceno

Preiskovalna novinarja spletnega časopisa Pro Publica Julia Angwin in Surya Mattu sta se odločila preveriti, ali res držijo zagotovila spletnega trgovca Amazon, da svojim kupcem vedno ponudi izdelek po najugodnejši ceni. Več tednov sta za 250 izdelkov, ki jih kupci najpogosteje izberejo, preverjala, katere je algoritem dal na najpomembnejšo Amaznovo virtualno polico – tako imenovano »buy box«. Izdelki s te police se kupcu najprej pokažejo kot ponudba za nakup. Več

»Brezplačni« Pričevalci 

ETV je lokalna televizija s sedežem v Kisovcu, sicer pa vidna tudi širše – od Zagorja do Ivančne Gorice, od Medvod do Železnikov. Ker živimo v digitalni dobi, lahko njen program spremljamo tudi prek Telemacha in Telekoma Slovenije. Več

Portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi

V Kinodvoru bo 28. septembra ob 21.00 premiera filma Naš vsakdan, ki je nastal v bosansko-slovensko-hrvaški koprodukciji. Filmska sevdalinka v režiji Ines Tanović je presunljiv in čustveno pristen, toda hkrati umirjen, humoren in realističen portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi. S svojo tematiko ponuja vso razsežnost katerekoli vojne, ki s svojimi posledicami vpliva tako na spremembo človeškega pogleda na svet, kot na spremembo časa samega in vrednostnih sistemov v njem. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserko, ki ga bo vodila Varja Močnik. Več

V ZDA odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov

Washington, 25. septembra - Okoli 100 let po tem, ko so temnopolti vojaški veterani predstavili zamisel o tem, so v Washingtonu v soboto odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov. Muzej, ki stoji na travniku National Mall, vsebuje 3000 eksponatov, od suženjskih okovov do simbolov kampanje prvega temnopoltega predsednika ZDA. Več

Skrajni čas je, da se politiki odvzame privilegij imenovanja sodnikov

Izbira predsednika vrhovnega sodišča še nikoli ni bila lahka. Tudi tokratno iskanje ustreznega kandidata se vse bolj zapleta. Problem ni več Branko Masleša, a še vedno je problem eminentno političen. Tokrat (še) ni težava v tem, da bi se pojavil kandidat »sil kontinuitete«, pač pa v tem, da »sile kontinuitete« ne dovolijo prevzema sodne oblasti kandidatom drugih svetovnih nazorov. Vse to so pomisleki, ki ne sodijo v sodstvo. Več

Študentov v Sloveniji vsako leto manj

V Sloveniji je število študentov terciarnega izobraževanja vsako leto nižje. V študijskem letu 2015/16 se je vpisalo 80.798 študentov, kar je skoraj 5000 manj kot v letu poprej in več kot 26.000 manj kot pred petimi leti. Kljub temu še vedno študira skoraj polovica mladih, starih od 19 do 24 let. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je precej upadlo zlasti število študentov višjega strokovnega izobraževanja - v letu 2015/16 se jih je vpisalo 11.162. Precej manj je vpisanih tudi študentov na visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome. V letu 2015/16 jih je bilo tako vpisanih 50.000, pred petimi leti pa več kot 78.000. Več

Grega Repovž

23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Zdrava atmosfera

Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten. Več

Letošnja Sonica v znamenju zvoka in arhitekture

Med 27. septembrom in 1. oktobrom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal Festival tranzitorne umetnosti Sonica, ki bo že osmo leto zapored združil najboljše domače in tuje umetnike zvoka, svetlobe in tehnologije. S temo SONIC.ARCHITECTURES se tokratni festival posveča zvoku in arhitekturi. "Zvok je prostorski dogodek in slušna izkušnja obenem. Znotraj arhitekture lahko zvok vsak prostor spreminja, pozicionira, odseva in odzvanja zvoke, ki se v njem pojavijo. Zvok objame in nadgradi prostore, v katerih se pojavi in je ključen za razumevanje prostora."  Več

Javno za zasebno

Nič ne spodbuja prepričanja, da bo osnovna šola, ki jo v Ljubljani ustanavlja Muhammed Ali Isik, muslimanska. Prostori v obnovljenem nekdanjem samskem domu za Bežigradom niso nič posebnega. Najzanimivejša dela ogleda sta bila Isikov prikaz, kako sistem zapiranja omaric onemogoča, da bi si otrok preščipnil prste, in njegovo vztrajanje, da s fotografom ugibava, čemu so namenjene določene aparature v kuhinji in zakaj ima ena od učilnic ogromno vtičnic. Več

Muriel Barbery

Nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim. Več

Klemen Košak o javnem in zasebnem šolstvu

Pogovor, ki mu lahko prisluhnete na tej povezavi, je nastal na podlagi članka Javno za zasebno. Več

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

Dr. Danilo Zavrtanik

Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij. Več

0,1 azilanta na 1000 prebivalcev

V Amnesty International so opozorili na obletnico obljube evropskih voditeljev, da bodo iz Grčije v preostale članice EU premestili 66 tisoč prosilcev za azil. In dodali, da je bilo po enem letu premeščenih vsega 6 odstotkov od omenjenega števila. Več

Farmacija tudi sama ustvarja superbakterije, ki so največja grožnja za sodobno medicino

Superbakterije, ki so odporne na antibiotike, so vse večji problem. Zaradi njih tudi v Evropi umre vse več ljudi. Te bakterije svojimi industrijskimi odpadki pomagajo ustvarjati tudi farmacevtske družbe, zato morajo občutno izboljšati svoje dobavne verige, piše v poročilu Evropske zveze za javno zdravje in organizacije Changing Markets. Tovarne v Indiji in na Kitajskem, ki proizvedejo večino antibiotikov na svetu in jih proizvajajo tudi za največje svetovne farmacevtske družbe, svoje industrijske odpadke neobdelane spuščajo v okolje. Sestavine za proizvodnjo antibiotikov spuščajo v zemljo in vodo, bakterije v okolju pa tako postajajo vse bolj odporne na zdravila. Več

Napovedana je odprava dosmrtnega zapora v Sloveniji

Morda najmanj oprijemljiva, simbolno pa najpomembnejša novost v sklopu aktualnega spreminjanja kazenske zakonodaje je ukinitev dosmrtnega zapora. Če jo bodo poslanci izglasovali, pa njen pomen ne bo zgolj simbolen, ampak tudi povsem praktičen – v zmanjševanju stopnje kaznovanosti pri izrekanju zapornih kazni. Z uvedbo višje najvišje kazenske sankcije se vedno in nujno povišajo dejansko izrečene zaporne kazni. Slovenija je novo najvišjo zaporno kazen, dosmrtni zapor, uvedla leta 2008. Uvedla jo je vlada Janeza Janše v času enega najmirnejših obdobij vsesplošne blaginje v zgodovini države. Več

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 22. do 24. septembra. Več

SD: Obdobje obljub je končano, od koalicije pričakujemo še več

V SD po prvih dveh letih sodelovanja v vladi Mira Cerarja izpostavljajo uspehe, med katerimi je upad brezposelnosti, vendar od koalicije pričakujejo še več. Predsednik Dejan Židan svari, da je čas obljub končan. Med prioritetami izpostavlja izboljšanje razmer v zdravstvu, saj so "trenutni rezultat delovanja te vlade bistveno daljše čakalne vrste". Kot je na novinarski konferenci spomnil Židan, v času te vlade beležijo gospodarsko rast, hitro zmanjševanje števila nezaposlenih in naraščanje zaposlenih. A po njegovih besedah vedo, da se življenje v Sloveniji ni začelo s to vlado. "Dobri gospodarski rezultati so posledica delovanja te, a tudi prejšnjih vlad in ugodnih zunanjih razmer," je dejal.  Več

ZDA za napad na humanitarni konvoj v Siriji krivijo Rusijo

ZDA krivijo Rusijo za torkov letalski napad na humanitarni konvoj v Siriji, v katerem je bilo ubitih 21 ljudi. Kot je dejal namestnik ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Ben Rhodes, sta za napad lahko odgovorna le sirski režim ali ruska vlada, ZDA pa imajo za odgovorno Moskvo glede na njene zaveze v dogovoru o premirju v Siriji. Tako Moskva kot Damask sta že zanikala vpletenost v napad. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je na podlagi fotografij dronov in posnetkov aktivistov v dejal, da ni znakov bombardiranja. Več

Ne potrebujemo Silicijeve doline, potrebujemo odgovorni kapitalizem

Silicijeva dolina je vedno bila drugačna. Za razliko od tistih s finančnega središča Wall Street v New Yorku tehnološka podjetja iz Silicijeve doline ne veljajo za zlobna. V državah, ki si želijo ponoviti uspeh Silicijeve doline, se ves čas sprašujejo, zakaj mi nimamo Googla, Appla ali Facebooka. To vprašanje je dobro, piše Guardian. Nekateri nanj odgovarjajo, da za tehnološki preboj nimajo kapitala in ustrezne podjetniške kulture, imajo premalo »norcev«, ki bi bili pripravljeni tvegati. Več

Pahor v govoru na ZN o Türku, čebelah in digitalni transformaciji

Predsednik republike Borut Pahor je včerajšnji govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev 71. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) posvetil izzivom, ki jih prinaša digitalna transformacija, in drugim temam. Več

V Sloveniji odslej tudi digitalno radijsko omrežje

Javni zavod RTV Slovenija bo danes na oddajniku Nanos uradno zagnal prvo digitalno radijsko omrežje v Sloveniji. S tem se začenja nova era radijskega oddajanja v Sloveniji. Pravico za oddajanje v digitalnem radijskem omrežju je že pridobilo skupno devet izdajateljev za 13 radijskih programov. Poslušalci bodo za sprejem programov v digitalni tehniki potrebovali ustrezne sprejemnike, ki morajo obvezno imeti oznako za tehnologijo DAB+. Oznaka DAB ni dovolj, saj sprejemnik, izdelan za DAB, ni zmožen dekodiranja signala DAB+, ki bo v uporabi v Sloveniji. V Sloveniji je že možno kupiti sprejemnike, ki podpirajo signal DAB+ (tudi hibridne sprejemnike FM/DAB+), pa tudi posamezni avtomobilski proizvajalci sprejemnike DAB+ že vgrajujejo v avtomobile. Več

Strupena komedija o lovu na dediščino

V Prešernovem gledališču Kranj bodo 24. septembra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Žalujoča družina (1934), znanega srbskega komediografa Branislava Nušića v novem prevodu Aleksandre Rekar in režiji Igorja Vuka Torbice. V predstavi, ki je nastala v koprodukciji s SLG Celje, je mojster karakterne komedije svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, predvsem v človeški pohlep. Več

George Bush bo volil Hillary Clinton

»Predsednik mi je povedal, da bo volil Hillary Clinton!« je na svojem profilu na Facebooku razkrila ameriška političarka Kathleen Kennedy Townsend (na družabnem omrežju Kathleen Hartington), sicer hči Roberta F. Kennedyja. Kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bila na priloženi fotografiji skupaj s starosto republikancev in nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem starejšim. Tudi slednji se je očitno odrekel republikanskemu kandidatu na prihajajočih ameriških volitvah Donaldu Trumpu. Ali bo Busheva podpora Hillary Clinton naredila več škode kot koristi, pa bo pokazal čas. Več

Interpelacija v imenu cerkve

SDS, ki je vložila vse interpelacije v mandatu vlade Mira Cerarja, je nazadnje, kot šesto po vrsti, interpelirala ministrico za izobraževanje dr. Majo Makovec Brenčič. Očita ji, da ni spoštovala odločitve ustavnega sodišča, ki je januarja lani zahtevalo odpravo neustavnosti pri financiranju zasebnih osnovnih šol. Kot je v odgovoru na interpelacijo dejal Cerar, je to čudno, saj SDS, ko je bila na oblasti, ni spoštovala odločitev ustavnega sodišča glede izbrisanih. In tudi sicer je ogromno zahtev po odpravi neustavnosti, ki niso izvršene v zapovedanem roku. Več

V Ljubljani te dni več kot 120 vrhunskih filozofov, gledaliških teoretikov in umetnikov z vsega sveta

Jutri bo ob 11. uri tiskovna konferenca za dogodek REPETITION/S: Performance and Philosophy in Ljubljana. Gre za eno od najodmevnejših filozofskih konferenc v Sloveniji doslej, ki se je bo udeležilo več kot 120 vrhunskih filozofov, gledaliških teoretikov in umetnikov z vsega sveta (veliko število udeležencev prihaja tudi iz Avstralije, ZDA in Azije). K odmevnosti konference velik delež prispevajo tudi znana imena vabljenih predavateljev, kot so Mladen Dolar, Alenka Zupančič, Bojana Kunst, Keti Chukrov, Samo Tomšič, Oxana Timofeeva, Andrew Benjamin, Fredie Rokem in Justin Clemens.  Več

V Bangladešu še vedno gorijo tovarne

Ko je pred tremi leti v požaru v tekstilni tovarni v Bangladešu umrlo več kot 1000 ljudi, so mednarodni modni koncerni obljubili izboljšanje delovnih razmer v tovarnah, ki zanje proizvajajo oblačila. Požar v tovarni Rana Plaza je bil največja tovarniška nesreča v Bangladešu. Že tri tedne po požaru so sindikati in predstavniki podjetij podpisali akcijski načrt, s katerim naj bi zagotovili boljšo požarno varnost. Kljub temu v bangladeških tovarnah zaradi požara ali porušitve še vedno umirajo ljudje, poroča die Zeit. Poceni oblačila, ki so na prodaj tudi v slovenskih trgovinah, zaradi izgube teh življenj tako dejansko sploh niso poceni. V požarih pa ne umirajo samo zaposleni v tekstilnih tovarnah. Več