• Damjana Kolar

    1. 3. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo koncert ameriške glasbenice Laurel Halo in domače dvojke Warrego Valles, premiero filma Foxtrot, izraelskega režiserja Samuela Maoza, premiero baletnega triptiha Leva desna, leva desna v koreografiji Gaja Žmavca, Edwarda Cluga in Alexandra Ekmana, otvoritev festivala Literature sveta-Fabula, na katerem se bo z večkrat nagrajenim romanom Vorošilovgrad, predstavil ukrajinski avtor Serhij Žadan. Več

  • Izak Košir

    28. 2. 2018  |  Družba

    Slovenija Ahmada Šamija ne sme več predati Hrvaški

    Slovenija je 23. februarja postala pristojna za obravnavo prošnje za azil sirskega begunca Ahmada Šamija, saj je takrat preteklo šest mesecev od pravnomočne odločbe vrhovnega sodišča, s tem pa se je iztekel tudi šestmesečni rok za predajo republiki Hrvaški. Dublinska uredba namreč določa, da se v primeru, ko se predaja prosilca za mednarodno zaščito v dublinskem postopku ne opravi v roku šestih mesecev od končne odločitve o pritožbi, odgovornost za obravnavanje prošnje prenese na državo članico, v kateri je bila prošnja podana - v Šamijevem primeru je to Slovenija. Več

  • Darja Kocbek

    28. 2. 2018  |  Svet

    Razkritje delovanja ene od najbolj razvpitih skrajnih desničarskih skupin

    Novinarji ameriškega spletnga časopisa ProPublica so razkrili, da je za umor 19-letnega Blaza Bernsteina, istospolno usmerjenega študenta judovske univerze v Pensilvaniji, osumljen 20-letni Samuel Woodward, neonacist in član skupine Atomwaffen Division, ki je ena najbolj razvpitih skrajnih skupin v ZDA. Člani ter skupine slavijo tako Hitlerja kot množičnega morilca Charlesa Mansona. Woodward naj bi Bernsteina umoril tako, da ga je zabodel, in njegovo truplo pokopal v enem od parkov v Kaliforniji. Več

  • Damjana Kolar

    28. 2. 2018  |  Kultura

    Petnajsta Fabula 

    Od 28. februarja do 11. marca bo potekal festival Literature sveta - Fabula, ki velja za največji in najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in širši regiji, v zadnjih letih pa je v Slovenijo privabil številne sodobne klasike: nobelovko Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Janice Galloway, Amitava Gosha, Davida Grossmana, Richarda Flanagana. Tematski fokus petnajste izdaje festivala bo Upanje, izhodišče za razmislek o tej temi pa nudi delo Terryja Eagletona, ki razgrajuje koncept upanja in bo izšlo v Fabulini zbirki. Na upanje kot gonilo političnih in zgodovinskih sprememb se bodo spomnili ob okrogli obletnici leta 1968, ki je pretreslo svet. Skušali bodo tudi odgovoriti na vprašanje, ali nam tehnologija prinaša upanje za boljše življenje ali predstavlja le še eno grožnjo človeštvu. Več

  • NICOL VUJOVIĆ

    28. 2. 2018  |  Kultura

    Položaj tretjega spola v Indiji

    Zaradi bleščečih sarijev in močno našminkanih obrazov je v Indiji na ulicah težko zgrešiti hijre. Veliko jih živi v skupnostih, kjer jih vodijo gurujke, ki že leta posvajajo fantke, ki živijo v popolni revščini ali pa so jih zapustili starši.  Več

  • Izak Košir

    27. 2. 2018  |  Družba

    Za seksistično izjavo leta nominirani tudi Slavko Bobovnik, Vesna Vuk Godina in Boštjan M. Zupančič

    Tudi letos kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujejo bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Kot so zapisali, ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Več

  • Darja Kocbek

    27. 2. 2018  |  Svet

    Bumerangi zakoncev Trump

    Najverjetneje je, da sta starša od Melanie Trump Amalija in Viktor Knavs prišla v ZDA prek družinskih vezi, saj so možnosti, da bi nekdanji voznik in tekstilna delavka dobila delo, majhne, je za Washington Post, ki je razkril, da bosta, kot kaže, kmalu postala državljana ZDA, povedala Kehrela Hodkinson, odvetnica, ki je specializirana za področje priseljevanja. Več

  • Izak Košir

    27. 2. 2018  |  Kultura

    Tudi osrednjo pesniško zbirko država pošilja v smrt

    Na spletu se je pojavila peticija za ohranitev ene od osrednjih slovenskih pesniških zbirk - Aleph. Kot so zapisali pobudniki in pobudnice je zbirko Aleph leta 1985 ustanovila generacija, rojena okoli 1960, v njej pa je svoja prva dela objavil cel niz danes uveljavljenih avtorjev in avtoric (med  njimi tudi Svetlana Makarovič, Brane Mozetič, Uroš Prah in Tibor Hrs Pandur), postala je takorekoč sinonim za novo literaturo, predvsem poezijo. Več

  • Damjana Kolar

    27. 2. 2018  |  Kultura

    Tržaško morje kot umetniška razstava

    V Galeriji Vžigalica Ljubljana bodo danes, 27. februarja ob 19.00 odprli drugo razstavo iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji z naslovom Morje ob mestu, ki tokrat prestopa mejo in predstavlja sodobne umetnike, ki so našli svoj dom v Trstu in okolici. Osem mednarodnih umetnikov tržaške umetniške scene (Nina Alexopoulou, Cecilia Donaggio Luzzatto-Fegiz, Nika Furlani, Elio Germani, Fabrizio Giraldi, Mila Lazić, Claudia Livia, Emanuela Marassi) na različne načine pripoveduje o tržaškem morju kot o meditativnem zrcalu na stičišču narodov in kultur, kjer je morje element srečevanj in izmenjav. Kuratorja razstave: Jani Pirnat in Massimo Premuda. Več

  • IK, STA

    26. 2. 2018  |  Družba

    V 89. letu umrl akademik Veljko Rus

    V 89. letu je umrl akademik Veljko Rus, so za STA potrdili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Sazu). Sociolog, redni in zaslužni profesor v pokoju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je za delo Človek, delo in strukture prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Deloval je tudi kot urednik Revije 57 in Perspektiv. Več

  • Izak Košir, STA

    26. 2. 2018  |  Družba

    Sodišče ministrici očitalo postopkovne napake in potrdilo diskriminatorno obravnavo

    Novogoriška pro bono ambulanta po dveh letih delovanja še vedno nima statusa humanitarne organizacije. Zanj sta še pred uradnim odprtjem ambulante 5. marca leta 2016 zaprosili njuni ustanoviteljici, pred slabim letom pa sta z ministrstva za zdravje dobili sklep o zavrženju vloge. Na sklep sta se pritožili in na upravnem sodišču dosegli obnovo postopka. Več

  • Darja Kocbek

    26. 2. 2018  |  Družba

    Ko sodišče presodi, da je tudi nosečnice mogoče odpustiti

    Španska banka Bankia je leta 2013, ko je zašla v finančne težave, v okviru kolektivnega odpuščanja zaposlenih odpustila tudi Jessico Porras, ki je bila noseča. Ta se je pritožila na špansko delovno sodišče, ki je odločilo v prid banki. Delavka to odločbo izpodbija na vrhovnem sodišču. Vrhovni sodniki so pred izrekom sodbe zaprosili sodišče EU za razlago evropske direktive o varnosti in zdravju nosečih delavk ob upoštevanju direktive o kolektivnem odpuščanju zaposlenih. Evropsko sodišče je razsodilo, da je v primeru kolektivnega odpuščanja dovoljeno odpustiti tudi nosečnice. Več

  • Damjana Kolar

    26. 2. 2018  |  Kultura

    Potlačeni problemi sodobne Evrope

    Na redni spored kinematografov prihaja film Srečen konec, ciničen portret bogate francoske družine, v katerem se avstrijski mojster Michael Haneke znova loti prefinjenega seciranja potlačenih problemov sodobne Evrope. Haneke je eden najuspešnejših in največkrat nagrajenih evropskih režiserjev, ki je za svoja filma Beli trak in Ljubezen prejel dve zlati palmi na filmskem festivalu v Cannesu.  Več

  • Potrebno je ločiti med navijači, ultrasi in huligani

    Pred četrkovo tekmo povratnih tekem šestnajstine finala Lige Evrope, drugorazrednega evropskega tekmovanja pod okriljem krovne regionalne nogometne organizacije, je v Bilbau, v spopadih med navijači domačega Athletica in Spartaka iz Moskve, življenje izgubil policist. Vzrok smrti naj bi bil srčni zastoj. V kolikor si ogledamo posnetke ulične gverile pred tekmo, nam hitro postane jasno, da so bili na delu huligani. Z omenjeno skupino navijačev povezujemo nasilje ter nestrpnost do ostalih skupin, npr. do nasprotnih navijačev ali policije. Vsekakor pa je potrebno ločiti med navijači ter ultrasi in huligani. Več

  • NICOL VUJOVIĆ

    26. 2. 2018  |  Družba

    Pravne praznine pravic transspolnih oseb v Sloveniji

    Zavod TransAkcija in Društvo Legebitra, ki se že od leta 2014 zavzemata za ureditev pravnega priznanja spola, sta združila moči in bosta 6. marca v Pritličju organizirala javno diskusijo na temo pravnih pravic transspolnih oseb v Sloveniji, ki spadajo med človekove pravice. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Tabu teme

    Se še spomnite mini davčne reforme v pomoč mladim strokovnjakom, ki bi sicer pobegnili v tujino? Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, se je lotil temeljite analize tega ukrepa, dve leti po uveljavitvi. Mladinin novinar Borut Mekina je manipulacijo sicer razkril že leta 2016, a takrat reforma še ni veljala. No, zdaj je očitna. Kot je pokazal izračun, so bili »mladi strokovnjaki« razbremenjeni v povprečju samo za 11 evrov na mesec, tisti z neto dohodki od 2000 do 2900 evrov so pridobili 54 evrov na mesec, tisti s plačami od 2900 do 4000 evrov, na primer poslanci in ministri, predsednika vlade in države, nekaj sto zdravnikov in direktorji podjetij, pa so v povprečju pridobili 123 evrov na mesec. Še več je dobilo kakih pet tisoč menedžerjev, ki imajo neto plače višje od 4000 evrov: od 180 do 200 evrov na mesec. Več

  • Urednik Nova24TV in Demokracije širil lažne novice

    Fake news je verjetno najbolj zlorabljena in razvrednotena fraza zadnjega leta. Ironično jo najpogosteje uporabljajo ljudje, ki so sami kreatorji lažnih novic. Jasen primer je recimo Trump, ki večino namigovanj ali celo dokazov o njegovem spornem početju odpravi z zamahom roke »Ah, ti novinarji so fake news«. Če delujejo v njegov prid so seveda pogumni glas resnice. Ali v službi resnice, če hočete. Teorije zarote, podprte s šokantnimi naslovi (vzkliki, klicaji, pretirana uporaba velike začetnice, itd.) neukega bralca hitro prepričajo v nepravičen svet, ki je nenadoma očiten razlog za njegovo slabo gmotno oz. socialno stanje. »Aha, ni čudno, da smo, kjer smo!«. Hujskanje proti državnim institucijam s širjenjem lažnih novic zgolj za nabiranje političnih točk je nevarno. Več

  • Izak Košir

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Kje je denar?

    Podjetje FutureHack je med 22. in 24. januarjem organiziralo »hackaton«, ki je potekal v času Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu. Šlo je za tekmovanje v programerskih spretnostih, kjer so morale sodelujoče ekipe v 48 urah rešiti najrazličnejše naloge, povezane s tehnologijo veriženja blokov. Partner dogodka je bila, če sodimo po uradni spletni strani, tudi slovenska vlada, saj je tam naveden njen logotip. Slednji zdaj sicer trdijo, da niso bili ne soorganizator ne partner in da je bilo delovanje vlade oziroma predsednika vlade Mira Cerarja omejeno izključno na njegovo sodelovanje ob podelitvi nagrad v Davosu 24. januarja, kamor so ga organizatorji povabili. Več

  • Izak Košir

    23. 2. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o poražencih in zmagovalcih druge svetovne vojne

    Pogovor je nastal na podlagi intervjuja z zgodovinarko dr. Nevenko Troha, ki si ga lahko preberete na tej povezavi >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/403459089&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Politika

    Junak trojke

    Se še spomnite Francka Duponta? Francoza? Ne? Leta 2013 je vodil »delovno skupino« za Slovenijo pri evropski komisiji. Natančneje delovno skupino »finančna kriza«, oddelek »D5 državna pomoč III«, ki je bil del pododdelka D, podrejenega namestnikom generalnega direktorja, ki so podrejeni generalnemu direktorju za konkurenčnost, ta pa je podrejen komisarjem, odgovornim predsedniku evropske komisije. Z drugimi besedami, prihodnost Slovenije je bila leta 2013 odvisna od uradnika Duponta, ta pa je nekega popoldneva vehementno, z enim samim elektronskim sporočilom zavrnil utemeljitve slovenskega ministrstva za finance, ki se je pred tem trudilo s tujimi najetimi odvetniškimi pisarnami in pravnimi mnenji ovreči njegov sklep o tem, kako mora Slovenija sanirati bančni sistem. Več

  • Dr. Janez Drnovšek

    Janeza rodijo 17. maja 1950 v Celju. Oče Viktor je računovodja v zagorskem rudniku, mati Silva pa je doma. Živijo v Kisovcu. Ko Janez dopolni šest let in nekaj mesecev, mu starši dovolijo, da si gre ogledat šolo. Vendar hoče tja tudi drugi in tretji dan. Po tednu dni ilegalnega šolanja mu dovolijo, da se uradno vpiše. Pozneje obiskuje trboveljsko gimnazijo. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Za otroke gre

    Ko človek vstopi v prostore enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v prvem nadstropju ljubljanske porodnišnice, dobi mehke noge. Varovanci enote, v kateri skrbijo za skoraj vse najzahtevnejše primere prezgodaj rojenih otrok v Sloveniji, tehtajo tudi manj kot pol kilograma. Najlažji otrok do zdaj, ki je preživel, je ob rojstvu tehtal zgolj 340 gramov. Z »varne« razdalje bi jih bilo v zavetju inkubatorjev skoraj težko razločiti, če ne bi k njim vodili vse cevke in kabli z množice aparatur, ki jim pomagajo preživeti in se razvijati zunaj maternice. S temi napravami osebje skrbno spremlja dihanje in delovanje srca, krvni tlak, nasičenost krvi s kisikom in možganske funkcije. Otročički pogosto potrebujejo podporo pri dihanju in hranjenju. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

    Pred nekaj meseci je pri založbi Modrijan izšla knjiga Slovenija v vojni, 1941–1945. Knjigo so napisali trije zgodovinarji, Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha, sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino. V njej poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je med vojno dogajalo pri nas, zakaj je bilo na Štajerskem drugače kot na Dolenjskem, kako se je »zgodila« kolaboracija, kaj je pripeljalo do povojnega obračuna. Predvsem pa vojne grozote, ki jih knjiga opisuje, opominjajo na to, da zgodovinski spomin ne sme zbledeti. Več

  • Damjana Kolar

    23. 2. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    V K4 bo nastopil razvpiti nemški digger, eklektik in DJ avtoriteta Binh, ki je izdelal prepoznaven zvok, ki se preliva med house, electro in techno raritetami. Večer bo zaokrožil član prvega acid boy banda in DJ veteran Electronic Badminton King. Z avdio-vizualnim DJ setom se bo v okviru dogodkov Refresh, ki jih v klubu Channel Zero organizira ekipa Tigerbalm, predstavil londonski DJ, producent in vizualni ustvarjalec Leo Thomson aka Mungo. Eden ključnih akterjev Radar Radia, ki v zadnjih letih spreminja podobo britanske klubske scene, je dejaven predvsem kot grafični oblikovalec in DJ. V Rogu pa bo gostoval Blazej Malinowski, poljski DJ in producent, ki deluje v Berlinu. Več

  • Darja Kocbek

    22. 2. 2018  |  Družba

    Državljani, poldržavljani in nedržavljani v Evropi

    Potem ko ji je na parlamentarnih volitvah septembra lani uspelo priti v parlament, ima nemška skrajna desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AFD) po zadnjih anketah prvič večjo podporo od tradicionalno levosredinske socialdemokratske stranke (SPD). Ti rezultati kažejo, da AFD postaja druga najmočnejša stranka v Nemčiji za desnosredinskimi krščanskimi demokrati Angele Merkel. Zakaj se v Evropi vse bolj krepijo skrajne desničarske stranke, v New Republic piše Max Holleran. Več

  • Damjana Kolar

    22. 2. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo 3-D spektakel nemških inovatorjev in pionirjev elektronske glasbe Kraftwerk, koncert udarnega švedskega tria Fire!, premiero kabareta za pet igralcev, pijanca in občinstvo Realisti v režiji Tijane Zinajić, razstavo makedonskega kiparja Žarka Bašeskega, ki bo predstavil svoje zadnje delo z naslovom Asphyxia / Zadušitev (2017), koncert britanskega izvajalca Ghostpoeta. Več

  • Darja Kocbek

    21. 2. 2018  |  Politika

    Patria spet vpletena v afero

    Finski proizvajalec orožja Patria je vpleten v novo afero. Policija v Kampali, prestolnici Ugande, preiskuje smrt finskega poslovneža, katerega truplo so našli v hotelu, poroča javna televizija Yle. Poslovnež je kot neodvisni svetovalec ugandski vojski predstavljal obrambno tehnologijo podjetja Patria. Dva člana poslovodstva sta po poročanju Helsinki Timesa zaradi umora odstopila. Več

  • Izak Košir

    21. 2. 2018  |  Družba

    Pot, ki je vodila v dekriminalizacijo homoseksualnosti v Jugoslaviji

    Jutri, 22. februarja, ob 18. uri bo imel v Galeriji ŠKUC dr. Franko Dota predavanje z naslovom Glasovi seksualne modernosti: zgodovina nedokončane dekriminalizacije homoseksualnosti v Jugoslaviji (1918-1977). V socialistični Jugoslaviji je bila homoseksualnost vse do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja videna kot "buržoazna sprevrženost" in plod "nenasitnega kapitalizma", sprejemljiva le za "dekadentne intelektualce", meščanski razred, duhovščino in brezdelneže, ki naj bi "kvarili zdravo delavsko mladino". To se je odražalo tudi v nekaterih sodnih procesih proti homoseksualcem, v kazenskem zakoniku je namreč pisalo, da sta za "protinaravno nečistovanje med osebami moškega spola" odrejeni dve leti zaporne kazni.  Več

  • Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga ohranili in razvijali stoletja 

    Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samoprepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano. Več