Grega Repovž

3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Uvodnik / Izgubljena srčnost

Dva dogodka, za večino državljanov Slovenije in prebivalcev Ljubljane nepomembna, sta globoko zaznamovala razvoj slovenske prestolnice. Prvi je bil odstranitev razpadajočih stavb pred zdravstvenim domom na Metelkovi ulici. V nekdanjih mehaničnih delavnicah so se namreč več kot 15 let zbirali odvisniki od drog. Župan Zoran Janković je dal leta 2016 stavbišče zravnati z zemljo, na njem pa je zdaj začasno parkirišče. A v teh starih stavbah je dejansko do takrat čas preživljalo okoli 60 odvisnikov od trdih drog. Odvisniki so se po rušitvi tega zavetja razkropili po mestu, mehka politika kohabitiranja mesta z odvisniki je razpadla, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom, so kljub izjemnemu trudu večinoma izgubile nadzor, od takrat je stanje v mestu iz leta v leto hujše.

Industrija samopomoči

Nepotešljiva želja po osebni rasti je v zadnjih desetletjih postala molzna krava za priložnostne poslovneže, ki za mastno plačilo pridigajo, kako bolje živeti. Storitve, kot so karierno vodenje, nasveti za samouresničevanje in krepitev samozavesti ter laično zdravljenje duševnih stisk, poganjajo zlato mrzlico 21. stoletja – industrijo samopomoči. Med množicami, željnimi (pogosto le navidezno) modrih nasvetov, se iz dneva v dan veča potreba po zatekanju h gurujem sreče, motivacijskim govorcem, life coachem in drugim samooklicanim strokovnjakom za zagotavljanje uspeha, sreče in dobrega počutja. Ti nemalokrat posegajo po psevdoznanstvenih metodah in svoje programe mešajo s psevdoduhovnostjo.

Dušan Mes / »Obljubljam, da bo po letu 2026 vse boljše. Spremembe bodo velike.«

Dušan Mes je generalni direktor Slovenskih železnic od leta 2012, na tej funkciji je torej že 11 let. Pravkar teče njegov tretji mandat, kar je izjemen dosežek, saj njegovi predhodniki na čelu Slovenskih železnic navadno niso preživeli niti dveh let. Mes, ekonomist po izobrazbi, je karierni vzpon doživel v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil imenovan v Casino Portorož, kasneje pa je poskušal tudi reševati SCT. V primeru Slovenskih železnic je bil sicer precej uspešnejši, saj mu je uspelo doseči sporazum s sindikati in zmanjšati zadolženost železnic. Je pa tudi res, da je vodenje železnic prevzel v trenutku, ko so investicije v železniško infrastrukturo postale ena najpomembnejših državnih prioritet.

Trk dveh svetov

Prejšnji teden, 26. oktobra, so v Ljubljani uradno odprli Center Rog. Nova pridobitev v mestu, ki med drugim vanj prinaša devet proizvodnih delavnic na področju izdelovalništva in uporabnih umetnosti ter dvajset delovnih prostorov za ustvarjalce, pa novo mestno knjižnico in druge večnamenske prostore, že od samega začetka razdvaja javnost. Eden od razlogov je, da nad novim centrom še vedno visi res velik madež, dejstvo, da je zrasel na ruševinah neke druge, avtonomne skupnosti, ki je v teh prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Obenem pa je Center Rog postal tudi simbol nečesa drugega: njegova sterilna fasada je za mnoge opomnik, da se mesto spreminja. Spreminja v predvidljivo kuliso, namenjeno turistom in bogatim investitorjem, v kateri je vse manj prostora za tiste, ki si ne morejo več privoščiti življenja v mestu. Te očitke je še dodatno podkuril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pred odprtjem večkrat poudaril, da bodo stanovanja v okolici prenovljene stavbe zdaj dobila »50 odstotkov na vrednosti«, saj da je to zaradi prenove bivše tovarne postala »ekskluzivna lokacija«. Odprtje so tako pospremili pozivi k bojkotu novega centra, na dan otvoritve pa protest, na katerem je morala posredovati tudi policija.

Dolga pot do pravice 

Točno pred tednom dni, v petek popoldne, je v uredništvo Mladine po elektronski pošti priromalo nenavadno sporočilo – nenavadno zaradi vsebine, pa tudi zaradi tistega, česar v sporočilu ni bilo.

Antistrategija

Sestava slovenskega prebivalstva je tradicionalno homogena, velika večina – okoli 80 odstotkov prebivalcev – so Slovenci. To se iz leta v leto sicer spreminja, pri čemer begunski valovi k nam prinašajo zanemarljivo število tujcev, delež teh se povečuje predvsem zaradi potrebe po delovni sili. K nam pa bo prihajalo vedno več tujcev iz vedno bolj oddaljenih in vse bolj drugačnih okolij in kultur. Bližnji bazen bivše Jugoslavije, na katerega smo se dolga desetletja zanašali, ko je šlo za najbolj težaška, najtežja in tudi najmanj plačana dela, se hitro prazni. Doslej smo nekako lahko shajali brez integracije, torej vključevanja tujcev v družbo, v prihodnje pa bo ta bistvenega pomena. Vlada je za ta namen pripravila strateška dokumenta, ki bosta zarisala, ali Slovenija misli resno ali ne – strategijo o vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, in strategijo priseljevanja. Obstajata namreč zgolj dve poti: vključitev tujcev v družbo in lokalno okolje, kjer živijo, ali pa getoizacija, poudarjanje razlik med njimi in nami ter posledični konflikti med prebivalci, tudi državljani iste države. Za katero pot se bo odločila Slovenija?

Pravica do spomina

Dve travmi Nemcem in z njimi celotni Evropski uniji očitno nikoli ne bosta dopustili polno zaživeti. Refleks nepotešenega maščevanja nad Rusi, ki so jih Nemci dvakrat napadli in neuspešno poskušali uničiti, nas vodi v položaj, ko bodo nazadnje vojaki vseh evropskih narodov, tako kot v času nacističnega rajha, korakali proti vzhodu. Še prej so to prvi neuspešno poskušali Švedi. In za njimi Francozi z Napoleonom. Ni treba veliko zgodovinskega znanja za ugotovitev, da je vojno z Rusijo (morda) mogoče dobiti s prehodom na vojno gospodarstvo, odpravo demokracije, uvedbo vojnega stanja in splošno mobilizacijo. Torej z maksimalnim angažiranjem Evropske unije, pa tudi ZDA. Pa še tu bi bil najverjetnejši končni izid od atomske vojne razdejani planet. Zagotovo pa vojne ni mogoče dobiti s kalkulacijo o omejenih spopadih, brezpilotnimi letalniki, pošiljanjem orožja Ukrajini, žrtvovanjem življenj Ukrajincev in obljubami, da bo 40-milijonska država po hitrem postopku postala članica EU. Zato, da bodo potem multinacionalke tam po načelu širjenja imperija pograbile zemljo in druga naravna bogastva. Milijarde in milijarde sredstev članic EU pa bodo tako ali drugače pri obnovi države poniknile v zasebne žepe. Elite nimajo nobenih težav pri dogovorih s katerimkoli brutalnim diktatorjem ali avtokratom znotraj EU in v svetu, če jim le gre v kontekst, vendar niso zmožne urediti eksistencialnega in znosnega odnosa z najpomembnejšo sosedo Rusijo. No, v resnici si ga niso želele urediti, ko je bil še čas za to, zdaj pa si ga še manj.

Janšizma ne moreš preganjati z janšizmom

Premier Robert Golob veliko govori, včasih preveč, pozablja, kdaj je čas predvolilne tekme, kdaj je čas vladanja, ali govori kot izzivalec ali kot premier. Če se predvolilnemu izzivalcu takšni in drugačni izrazi še lahko oprostijo, za premiera veljajo drugačna pravila. V rokah ima veliko politične moči, z močjo prideta odgovornost in samoomejevanje.

Solidarizacija dobičkov

Dva meseca po uzakonitvi solidarnostnega prispevka in delovnih sobot ima vlada novo idejo: predlaga, da se namesto solidarnostnega prispevka, ki bi ga v letih 2024 in 2025 plačevali vsi prebivalci in podjetja, za pet let zviša obdavčitev dobičkonosnih podjetij in bank. Popoplavna sredstva pa bo moral iz dobičkov po novem prispevati tudi upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH) . »Med predvidenimi finančnimi viri za sanacijo po poplavah vlada ob sredstvih EU, povratnih sredstvih in proračunskem denarju predlaga še začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Opustila pa je namero o uvedbi obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah,« je nov vladni načrt, zapisan v predlogu novega zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev prejšnji teden povzel finančni minister Klemen Boštjančič.

Toninovo dvigalo

Ko se je moral obrambni minister Marjan Šarec pred dvema tednoma v državnem zboru zagovarjati zaradi (kasneje razveljavljenega) razpisa za resničnostni šov Vojak v akciji, je skušal svoje spodrsljaje minimizirati tudi s tem, da je pokazal na predhodnika

Plačan v Izraelu / Poslanec Vrtovec na solidarnostni misiji

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je minuli teden v družbi še nekaterih poslancev iz držav EU obiskal Izrael, kjer se je, kot je sporočil, »seznanil z razmerami po terorističnem napadu gibanja Hamas na Izrael«.

Protidiskriminacijska politika / Kako zagotoviti večjo zaščito pripadnikom skupnosti LGBT

Letošnji paradi ponosa, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru, je zaznamovalo nasilje. V obeh mestih so udeležence parade na ulicah pričakali protestniki, več ljudi pa je poročalo, da so bili, ko so se vračali s prireditve, žrtve bodisi besednega bodisi telesnega napada. Kot ugotavljajo tuje nevladne organizacije, Slovenija ni osamljen primer – zadnja leta se (spet) občutno krepita sovraštvo in nasilje, ki ju doživljajo LGBT-osebe.

Nestrokovna zdravnica

Zakaj je na zadnjih parlamentarnih volitvah, gledano z vidika nevroznanosti, zmagal Robert Golob?

TV komentar / Čakajoč zdravniško zbornico

Celotna Slovenija je spoznala pediatrinjo in predavateljico na medicinski fakulteti Tino Bregant, ko je v času Janševe vlade kot državna sekretarka ministra Tomaža Gantarja razlagala, kako se ščititi pred virusom kovida. Poznamo jo kot utemeljiteljico ideje, da okužene starostnike pustijo v domovih za upokojence. »Na nivoju zdravstvene oskrbe smo izvedli nekaj, kar se bo izkazalo res kot dobra praksa in kar lahko uporabimo tudi za kasneje,« se je novinarjem hvalila aprila 2020. »Namreč, v domove za ostarele pošljemo ekipo, to se pravi, o tem bolniku, ki bo zbolel v domu za ostarele, odločamo v triažnem postopku – domski zdravnik, domska sestra, zdravnik iz regionalne bolnišnice in zdravnik, ki se spozna na paliativno oskrbo. Na ta način že naredimo prvo triažo in pravzaprav zdravstvo pripeljemo k bolnikovi postelji.« V praksi je bila posledica te »dobre prakse«, da je v Sloveniji za posledicami kovida umrlo nadpovprečno veliko stanovalcev upokojenskih domov, saj v bolnišnice sploh niso prišli, zaradi česar je Slovenija končala med rekorderji po številu smrti na celotnem svetu.

Mučenje živali in zaporna kazen

Sedmega julija malo pred tretjo popoldan je bila koprska policija obveščena, da moški na Markovcu z mopedom vleče mrtvega psa, ki ga je potem ob prvi priložnosti odvrgel v zabojnik za biološke odpadke. Policija je storilca v kratkem izsledila, a mu po telefonskem posvetu z dežurno tožilko izrekla zgolj denarno kazen za prekršek (800 evrov), ker je »sprehajanje« živali, privezanih na motorno vozilo, prepovedano.