Levica na razpotju

Politične stranke niso nikoli povsem homogene, niso kot monoliti – zgolj konstrukcije, ki bi jih tvoril en sam blok kamna. V njih sedijo ljudje z različnimi prepričanji, z različnimi interesi in pričakovanji. Ena pomembnejših nalog vodij strank je, kako sredi te kakofonije različnih glasov poskrbeti, da se bodo vsi počutili slišane, in kako hkrati ustvariti orkester, ki bo igral čim bolj ubrano. To ni preprosta naloga, spodleti tudi najbolj pretkanim in izkušenim politikom. Stranka LDS je bila, ko je bila najmočnejša, polna konfliktov – med natofili na eni strani in natoskeptiki na drugi, med bolj liberalnimi in bolj k cerkvi nagnjenimi posamezniki ... in ne nazadnje: med vodstvom stranke in njenimi lokalnimi odbori. Prav zadnje, občutek prikrajšanosti lokalnih odborov, je bilo posebej izrazito pred četrtim, portoroškim kongresom stranke leta 2002, ko so ti Janezu Drnovšku zadali manjšo zaušnico – in namesto Bogdana Biščaka, njegovega jasnega favorita, za generalnega sekretarja stranke izvolili Petra Jamnikarja.

Poklicni zanikovalci

Na dan Marijinega vnebovzetja, v času, ko se je Slovenija začela zavedati, kakšna vremenska ujma se je zlila nadnjo, je predsednik SDS Janez Janša na omrežju X jezno zapisal: »Za komije na @SpletnaMladina je Nobelov nagrajenec za fiziko za lansko leto navaden klovn. Oni že vedo.« Pisanje se je nanašalo na članek Mladininega kolumnista Janka Lorencija, v katerem je ta pisal o letu katastrof, o pozidavanju poplavnih območij in se retorično vprašal, kako to, da »bolj kot svarila znanosti poslušamo grimse in podobne klovne, ki zanikajo podnebne spremembe«.

Zacementirani na mestu

Po katastrofalnih poplavah je ključno razumevanje, da zgolj sanacija uničenih objektov in infrastrukture ne bo dovolj, ker kot takšna temelji na vzdrževanju in ohranjanju statusa quo, ta pa ni več mogoč. Naše reke so prekomerno regulirane: vzeli smo jim preveč prostora, ko smo ožili njihove struge, pozidali poplavne ravnice ter gradili neustrezne, betonske nasipe in različne rečne pregrade, od večjih do manjših jezov. Opozorila narave prihajajo v obliki opustošenja in sporočilo poplav je, da si bodo reke vzele svoj prostor nazaj, betonu in človeški trmi navkljub. Vodja pravkar ustanovljenega sveta za vode, ki deluje pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), hidrolog Rok Fazarinc je opozoril, da bodo ljudje nekatera obrečna območja morali zapustiti. Samo ta ukrep ne bo zadostoval. Rekam bo treba tam, kjer je to najbolj potrebno oziroma najlažje izvedljivo, ponovno omogočiti prost pretok.

TV komentar / Politična enotnost

Saj razumemo politike, da poskušajo pokazati zavzetost pri odpravljanju posledic poplav – ljudje, ki so jih poplave prizadele, poleg pomoči potrebujejo tudi spodbudno besedo. In brez dvoma je sporočilo, da je tako rekoč celotna družba z njimi, lahko samo dobro. Razumemo tudi idejo novinarja in voditelja Uroša Slaka, da v studio oddaje 24ur zvečer pripelje hkrati predsednika vlade Roberta Goloba in vodjo največje opozicijske stranke Janeza Janšo, da nam pokažeta enotnost politike pri skrbi za ljudi in zavzetosti za sanacijo.

Je vojska le našla svoj smisel?

Slovenski sistem nacionalne varnosti je drag, razdrobljen, nepovezan in okorel. Eden njegovih najglasnejših kritikov je Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot.

Policist 206-10

Ko je premier Robert Golob na čelu notranjega ministrstva Tatjano Bobnar zamenjal z Boštjanom Poklukarjem, ta pa na čelu policije Boštjana Lindava s Senadom Jušićem, so se pojavili dvomi, ali novi prvi policist izpolnjuje formalne pogoje za vodenje policije, sploh če bi bil imenovan za polni mandat. Jušić se je kljub temu prijavil na razpis za generalnega direktorja policije, ki pa se vleče že poltretji mesec. In dlje ko je v soju žarometov, bolj se kopičijo očitki o njegovem tako ali drugače neprofesionalnem ali celo nezakonitem ravnanju.

Discipliniranje narodne manjšine

Oktobra lani je skupina županj in županov 11 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin na državni zbor naslovila pobudo za spremembe več zakonov za potrebe urejanja romske problematike. Ker ni bilo pravega odziva, pravijo, so predlagane spremembe v zakonodajni postopek vložili kar sami, s podpisi volivcev. Trdijo, da jim gre »za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij«, a v resnici gre za nesistemske parcialne spremembe, namenjene romski skupnosti, katerih rdeča nit je dodatno pogojevanje, omejevanje in jemanje pravic. Seveda z namenom »izboljšanja položaja romskih otrok«.

Orbánovo mreženje

Svetovno prvenstvo v atletiki v Budimpešti, ki se bo končalo 27. avgusta, je predsednik madžarske vlade Viktor Orbán izkoristil za sestanke z visokimi predstavniki številnih držav, ta srečanja pa jasno kažejo, da se Madžarska vedno bolj oddaljuje od Evrope.

Burkinofobija

Prejšnjo nedeljo je bilo res vroče, v Trstu so namerili okoli 34 stopinj Celzija. Na plaži Lido Pedicin, sicer edini plaži v Evropi, ki je z zidom razdeljena na ženski in moški del, so se obiskovalci hladili v morju. V vodo pa je zakorakalo tudi več kot 50 žensk (in na drugi strani zidu peščica moških) – oblečenih. Ne zato, ker bi se želele ohladiti, pač pa v znak protesta proti dogodku, ki se je tam zgodil teden prej. Podobno je namreč hotela storiti neka muslimanka ali manjša skupina muslimank, pri tem pa so doživele besedni napad nekaterih kopalk – koliko naj bi jih bilo, ni povsem jasno, s fotografije je razvidno, da se je vsaj ena po pomoč obrnila na upravitelje plaže.

Vlado Miheljak

25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Dva leva

Komentar / Ščipov nemir

Hja, dnevi tik pred izvolitvijo novega koordinatorja ali koordinatorke stranke Levica bodo pestri in intenzivni. Ne samo zaradi predvidoma živahnega znotrajstrankinega dogajanja, ampak tudi zaradi polnjenja lune v tistih dneh. Ne le »lunatiki« in tisti, ki jih premika bibavica, tudi klasična psihiatrija in psihologija poznata in priznavata učinek polne lune ali ščipa. Ta konstelacija ne prinaša vsebinskih determinant, vsekakor pa intenzivnost vzdraženja psihofizičnega sistema. V tistih dneh imajo menda v psihiatričnih ustanovah pravo »norišnico«. Pač, ko pride cikel, ko se luna in sonce postavita vis a vis, naj bi bili ljudje bolj intenzivni in odzivni. Umetniki ustvarjalni, kriminalci destruktivni, tatiči podjetni, ljubimci nenasitni … Še več. Moj prijatelj, sicer znan po tem, da dobro riše in je nasploh en tak poosebljeni mucho macho, trdi, da mu v času ščipa bolj rastejo dlake in nohti. Ravno toliko, da ne reče, da se za kakšno noč spremeni v volkodlaka. A kakorkoli že. Faza polne lune proizvede stanje, ki mu pravimo ščipov nemir. Čas intenzivne vzdraženosti, napetosti. Zato naj se takrat ne bi spuščali v pomembne življenjske odločitve. Kaj to pomeni za velike politične odločitve, bomo kmalu videli na primeru Levice. Kdo bo po novem zavijal v luno in kako. Eno je zdaj bolj ko ne gotovo. Mesca bo odplaknila polna luna. In če je Mesec preteklost stranke, je nadvse iritirajoče vprašanje, kdo bo strankina prihodnost.

So mirovniki res sovražniki?

Mirovni inštitut se je pred dnevi obrnil na slovenski politični vrh, naj od ukrajinskih oblasti zahteva »opustitev pregona Jurija Šeljaženka in prepreči nevaren poskus kriminalizacije mirovnih idej«. Šeljaženko je ukrajinski profesor prava, raziskovalec in mirovni aktivist ter zunanji sodelavec Mirovnega inštituta, ki mu v Ukrajini grozi petletna zaporna kazen, ker so tamkajšnje oblasti v njegovih prizadevanjih za mir prepoznale »opravičevanje ruske agresije«.

Nemčija bo legalizirala konopljo

Nemčija bo najverjetneje prva velika evropska država, ki bo dejansko legalizirala konopljo za osebno rekreativno uporabo. Zakon, ki bo jeseni v nemškem parlamentu skoraj zagotovo sprejet, vlada ga je namreč že poslala v sprejem, je deležen kritik z več strani. Nekateri svarijo pred krizo javnega zdravja, drugi kritizirajo preveč previden polovičarski pristop nemške vlade, poln regulacij in birokracije. Resnično zadovoljen ni nihče, kljub temu pa je to prelomen zakon za evropsko politiko do drog.

Absolutist svobode govora

Logotip sinjemodre silhuete ptice se je na naših zaslonih čez noč spremenil v minimalistično črno ikono, ki jo krasi črka X. Ekscentrični multimilijarder Elon Musk je lani za vrtoglavo vsoto 44 milijard ameriških dolarjev kupil Twitter in čez noč porušil enega najmočnejših adutov čedalje manj pomembnega družbenega omrežja, njegovo prepoznavno blagovno znamko. Nekateri strokovnjaki za trženje pravijo, da je to »samomorilsko dejanje«. Je radikalna sprememba zares tako nepremišljena, kot se zdi na prvi pogled?

Janko Lorenci

25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Kolumna

Komentar / Blaga ali brutalna?

Svet pada iz krize v krizo in to obnavlja staro vprašanje, ali se v takih razmerah bolje znajdejo demokratične ureditve ali avtokratske. Različne raziskave epidemije in podnebne krize govorijo, da sta oba sistema ekonomsko tako rekoč enako učinkovita. To je majhno presenečenje.

dr. Bogomir Kovač

25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Ekonomija

Komentar / Kitajska v krizi

Kitajsko avgusta 2023 pretresa finančna in vse bolj tudi ekonomska kriza, razvojni model države je trčil ob klasične meje dolžniške ekonomije. Nekritično prevzemanje finančnih vzvodov ameriškega finančnega kapitalizma, urbanega blišča in bogatenja je privedlo do podobnih rezultatov. Tudi avtoritarnemu kitajskemu političnemu kapitalizmu se ni uspelo izogniti inherentni nestabilnosti prevzetega finančnega modela, visoki zadolženosti, pokom nepremičninskih balonov. Problem ni stara modernizacija družbe, temveč tvegano dolžniško financiranje države in podjetniški pohlep. Kitajska je zadnjih dvajset let reševala stagnacijo zahodnega kapitalizma. Danes je za ZDA, EU in Japonsko iz poslovnega partnerja postala politični nasprotnik. Dolžniška zanka ni nerešljiv problem. Kitajska nedvomno bolj kot druge vodilne države politično nadzira svoje gospodarstvo in družbo. To je hkrati njena priložnost, pa tudi prekletstvo. Globalno 21. stoletje bo lahko pripadlo Kitajski, če bo rešila to enigmo.

Heni Erceg

25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Hrvaška

Komentar / Berači in sinovi

Recimo, da je R. Š. igralec v predstavi z očitnimi prvinami groteske in družbene satire, v kateri so predstavljene razmere na Hrvaškem, vendar R. Š. ni Rade Šerbedžija. V tej uprizoritvi igra samega sebe, žrtev krivične države, ki mu hoče kot zadnjemu beraču – toda on »ni berač in bi bil raje brezdomec, kot da bi vzel karkoli tujega« – odvzeti krvavo prigarano lastnino, in to na prelepem kraju, tik ob morju v mestu Sali na Dugem otoku. Eh, te preklete lokalne oblasti! Ti pritepenci! Njemu bi vzeli stanovanje s pogledom na modrino morja, njemu, »prostovoljcu v domovinski vojni«, ki je, kakor pravi, »celo puško kupil sam«.

Kje je Dončić?

Marsikateri športni navdušenec je bil lani precej razočaran, ko je ugotovil, da ne bo mogel spremljati tekem košarkarske reprezentance, na katerih sta skupaj preigravala in na koš metala Luka Dončić in Goran Dragić. Televizijske prenose teh tekem je namreč že leto prej odkupil Sportklub, njegove storitve pa so na voljo le naročnikom telekomunikacijskega operaterja Telemach, torej zgolj približno 30 odstotkom uporabnikov televizije. Prav danes se začenja svetovno prvenstvo v košarki – poleg Sportkluba bo tokrat ogled tekem zagotovila tudi Šport TV. Ne pa na primer TV Slovenija, ki je dostopna največ gledalcem, kar pomeni, da bi si na njenem sporedu tekme prvenstva lahko ogledal tako rekoč vsak.

Neenakost v športu 

V nedeljo se je z zmago Špank končalo svetovno prvenstvo v nogometu za ženske. Že to, da moramo pri mundialu, ki sta ga gostili Avstralija in Nova Zelandija, posebej navesti, da je šlo za prireditev za ženske, pri tekmovanjih, na katerih nastopajo moški, pa tega praviloma ne storimo, kaže, da je v športu še vedno prisotna velika neenakost. Razmere se po malem izboljšujejo, to potrjuje izjemno zanimanje za vstopnice za ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu za ženske, prav tako to, da športnicam le postajajo dostopne tudi druge najpomembnejše športne prireditve. Najuglednejša kolesarska dirka, Dirka po Franciji, je lani, po 119 letih obstoja, poleg tekmovanja za kolesarje uvedla še tekmovanje za kolesarke. Tour de France Femme so pred mesecem izpeljali že drugič, vendar z bistveno manj medijske pozornosti, kot je je deležno tekmovanje moških.

Odsvetovani eksorcizem 

Člani Slovenske škofovske konference so se na zadnji, avgustovski seji ukvarjali tudi z »eksorcističnim turizmom«. Konkretneje, vernikom odsvetujejo, da se v tujini udeležujejo »srečanj in t. i. eksorcizmov« duhovnika Roze Palića, ki deluje v tržaški škofiji oziroma je uradni eksorcist te škofije.