• Monika Čvorak, STA

    22. 8. 2016  |  Družba

    Trumpova podjetja s 650 milijoni dolarjev dolgov

    Časnik New York Times je v soboto razkril, da imajo podjetja Donalda Trumpa skupaj najmanj 650 milijonov dolarjev dolgov. To je kar dvakrat večja številka od tiste, ki jo je Trump navedel tekom svoje kandidature. Časnik je nadalje razkril, da njegovo premoženje večinoma sloni na široki mreži finančnih podpornikov – tudi takih, ki jih je Trump v preteklosti že javno blatil v svojih govorih. Več

  • Darja Kocbek

    22. 8. 2016  |  Svet

    Ljudje so jezni zato, ker so bili prevarani

    Ali politike, kot sta nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, skrbijo problemi, ki jih povzročajo ljudem s svojimi dejanji? Ali nekdanjega predsednika ZDA Georga Busha in podpredsednika Dicka Cheneyja skrbi, ker je vojna, ki sta jo začela v Iraku, terjala več sto tisoč žrtev med civilnim prebivalstvom? Ali sedanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo skrbijo nedolžne žrtve, ki umirajo ob protiustavnih napadih z brezpilotnimi letali? Več

  • Damjana Kolar

    22. 8. 2016  |  Kultura

    Druga edicija festivala kratkega filma prinaša 83 filmov

    Med 22. in 27. avgustom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 2. FeKK-mednarodni festival kratkega filma, ki bo tudi letos postregel  s pestrim filmskim dogajanjem, ki je v celoti posvečeno formi kratkega filma. Festival organizira Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, katerega cilj je kratko formo v javnem diskurzu enakovredno postaviti ob bok celovečerni ter ustvariti stičišče avtorjev, teoretikov, producentov in festivalskih organizatorjev.  Več

  • Monika Čvorak

    22. 8. 2016  |  Svet

    Lochte priznal krivdo in se opravičil za »neumno napako«

    Olimpijski plavalec Ryan Lochte se je v intervjuju z Mattom Lauerjem za ameriško televizijsko postajo NBC javno opravičil svojim sotekmovalcem, družini in Brazilcem za »neumno napako«, ki jo je naredil na bencinski črpalki v Rio de Janeiru prejšnji teden skupaj s še tremi člani ameriške plavalne ekipe. Na vprašanje, zakaj si je izmislil zgodbo o ropu, za katero je kasneje brazilska policija dokazala, da je čista laž, je Lochte odgovoril: »Bil sem pijan. Vedel sem se nezrelo in naredil sem neumno napako. Sem samo človek in preprosto žal mi je.« Več

  • Igor Mekina

    22. 8. 2016  |  Svet

    Letala ZDA znova nad cilje v Libiji

    Ameriška vojaška letala so znova udarila po ciljih v Libiji. Tiskovni predstavnik Pentagona Peter Cook je ob tem pojasnil, da imajo ti napadi "predviden konec v tem določenem časovnem obdobju" - verjetno zato, da bi se poudarila razlika med sedanjimi napadi in drugimi, večletnimi intervencijami ZDA. Svetovalci predsednika ZDA so v preteklih mesecih predsedniku ZDA že večkrat predlagali začetek zračnih napadov, akcije enot za posebne naloge in pomoč svetovalcev pri »preverjenih« upornikih, ki bi izvajali napade proti silam ISIS-a v Libiji. V te operacije naj bi bila vključena tudi ameriška CIA. Obrambni minister Ashton B. Carter in general Joseph F. Dunford Jr., načelnik ameriškega generalštaba oboroženih sil sta namreč prepričana, da bo v bližnji prihodnosti v to državo potrebno poslati ameriške ali kakšne druge zavezniške enote. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 8. 2016  |  Politika

    Arbitrarno vračanje

    Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo. Več

  • Monika Čvorak

    21. 8. 2016  |  Družba

    Mit biološke ure

    »Treba bo pohiteti, teče ji biološka ura« - neštetokrat slišan izraz, ki se vedno uporablja le, kadar je govora o ženskah in ženskih telesih. Za ta namreč velja nekakšno splošno prepričanje, da ko dosežejo neko določeno mejo (po navadi okoli 35. leta), postanejo praktično neplodna ali pa so nosečnosti od te stopnje naprej izredno tvegane. Za moške omenjeno ne velja – ti naj bi bili sposobni imeti potomce ne glede na to, v kateri starosti so. Toda raziskave kažejo, da imajo moški tudi biološko uro, pa čeprav tega tiktakanja večina ljudi ne sliši. Več

  • Monika Čvorak

    20. 8. 2016  |  Svet

    Trump nima jajc

    V noči iz srede na četrtek so se po več ameriških mestih pojavili kipi golega Donalda Trumpa, ki pa ga niso prikazovali v najboljši luči. Kipi, poimenovani »The Emperor Has No Balls« oziroma »Cesar nima jajc« so vzniknili v San Franciscu, Los Angelesu, Seattlu, New Yorku in Clevelandu. Republikanskega predsedniškega kandidata prikazujejo z ogromnim trebuhom, povešeno zadnjico, nenavadno majhnim penisom in brez testisov. Po poročanju Washington Posta je za nage Trumpe odgovorno anonimno anarhistično združenje INDECLINE. Ker imajo Američani že v splošnem hude težave z goloto, so inštalacije nemudoma podrli, toda ne dovolj hitro, da ne bi njihova podoba že zaokrožila po svetovnem spletu.

    Washington Post on Twitter

    Več

  • Damjana Kolar

    20. 8. 2016  |  Kultura

    Dvajset let festivala Dnevi poezije in vina 

    Od 24. do 27. avgusta se bo mesto Ptuj ponovno spremenilo v prestolnico poezije, saj bo tam potekal mednarodni festival Dnevi poezije in vina, ki je v dvajsetih letih v Slovenijo pripeljal več kot 450 pesnikov in pesnic z vsega sveta. Na letošnjem festivalu se bo zvrstilo 63 dogodkov, predfestivalsko dogajanje pa se bo začelo 21. avgusta s tridnevno prevajalsko delavnico, ki bo tokrat namenjena prevajanju kanadske poezije v slovenski jezik ter nadaljevalo na tradicionalnih Večerih pred Dnevi, ki se bodo od 21. do 23. avgusta odvijali v različnih krajih po vsej Sloveniji. Več

  • Uredništvo

    5. 9. 2016  |  Družba

    Ob slovenski osamosvojitvi je bilo v tekstilnih tovarnah v zaposlenih 120 tisoč delavcev, danes le še 4 tisoč

    »To je zgodba o naših oblačilih, o tem, kdo jih izdeluje in kako to vpliva na svet. Je zgodba o pohlepu in strahu, oblasti in revščini,« začne pripovedovati Andrew Morgan, režiser dokumentarnega filma Prava cena (The True Cost), ki je lansko leto v Cannesu soočil zahod z drugim največjim onesnaževalcem planeta. Dokumentarni film s slovenskimi podnapisi potuje po naših krajih v okviru kampanje Obleka naredi človeka in z industrijo hitre mode sooča tudi Slovenijo. Več v članku Kdo pa tebi šiva srajčico

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Izgubljena ideja

    Dve državi, vsaka na svojem robu Evropske unije, danes določata evropsko prihodnost. Na eni strani Velika Britanija z nenavadno odločitvijo za izstop, na drugi strani Turčija z dokončno uvedbo trde, z vero podložene diktature predsednika Erdogana. Obe državi v svojih notranjih procesih Evropa ignorira, kot dolgotrajno bolečino, ki se je telo pač navadi, jo vzame za svojo. Na deklarativni ravni se tako državniki kot predstavniki unije odzivajo z jasnimi izjavami, a dejanj za njimi ni. Več

  • 19. 8. 2016  |  Politika

    Klemen Košak o olajševanju odpuščanja

    Pogovor je nastal na podlagi članka Ni potuhe za lenuhe>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/278868658&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Klemen Košak

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Ni potuhe za lenuhe

    »Bela jelka se, kot vsa drevesa, ne more premikati in zaščititi pred vplivi okolja. Skorja se pogosto poškoduje in je podobna odprti rani. Odprta rana pa je občutljiva in dovzetna za infekcije,« piše na spletni strani podjetja Ars Phrama, ki oglašuje domnevno najučinkovitejšo zaščito proti izgorelosti, psihični posledici delovne preobremenitve in stresa. Ker se bela jelka ne more zaščititi drugače, tvori zaščitne snovi, bogate z antioksidanti, ki varujejo tkiva pred številnimi boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali. Ars Pharma je več let spodbujala slovenske farmacevte, da so izdelali izvleček skorje bele jelke. Abigenol, kot so ga poimenovali, ima dvakrat večji antioksidativni učinek kot izvleček francoskega obmorskega bora, ki se pridobiva že osemdeset let. Več

  • Damjana Kolar

    19. 8. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

  • Staš Zgonik

    18. 8. 2016  |  Družba

    Upadanje rabe osnovne funkcije mobilnih telefonov – glasovnih klicev

    Nekoč so obstajali telefoni. Naprave, oblikovane za to, da smo jih prislonili k ušesu in vanje govorili. Danes obstajajo pametni telefoni. Naprave, oblikovane za to, da prek njih dostopamo do čim več informacij. Tudi na račun tega, da smo videti smešno, ko jih prislonimo k ušesu. Več

  • Darja Kocbek

    18. 8. 2016  |  Ekonomija

    V pokojninskih sistemih držav OECD manjka 78.000 milijard dolarjev

    Upokojitev z dopolnitvijo 70. leta starosti, kar je danes za sindikate in tudi nekatere politike nesprejemljivo, je bila pravilo v prvih zakonih za zagotovitev socialne varnosti. V pokojninskem zakonu, ki ga je nemški Reichstag sprejel junija 1889, je bil pogoj za pridobitev pokojnine dopolnitev 70. leta starosti in vsaj 30 let plačevanja prispevkov. Šele leta 1916 so v Nemčiji upokojitveno starost znižali na 65 let. V brošuri o nemškem pokojninskem zavarovanju piše, da je delavcu, ki je na leto zaslužil med 550 in 850 mark, po 30 letih plačevanja prispevkov pripadala pokojnina 162 mark na leto. Več

  • Damjana Kolar

    18. 8. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 18. do 21. avgusta. Več

  • Monika Čvorak, STA

    18. 8. 2016  |  Svet

    V hrvaškem Tovarniku zgradili sodoben tranzitni center za begunce

    Hrvaško notranje ministrstvo je potrdilo, da so v Tovarniku na skrajnem vzhodu države na meji s Srbijo dokončali gradnjo novega tranzitnega centra, v katerem bodo lahko namestili več kot 60 ljudi. Celoten kompleks se razteza čez nekaj manj kot 16.000 kvadratnih metrov, njegova vrednost je pa približno 27 milijonov kun (3,6 milijona evrov). Večino denarja je prispevala Evropska unija. Več

  • Igor Mekina

    18. 8. 2016  |  Družba

    V Sloveniji še 4600 modernih sužnjev

    Podatki o trgovini z ljudmi in suženjstvu v 198 državah kažejo, da v 115 državah sveta obstaja veliko tveganje za suženjsko izkoriščanje ljudi. Indeks je pomemben tudi kot podlaga za odločanje ter identifikacijo držav, ki imajo na različnih področjih, od ribolova pa do rudarstva in tekstilne industrije največ primerov sodobnega suženjstva. Več

  • Borut Mekina

    17. 8. 2016  |  Politika

    Koliko nas stane Nato?

    Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah. Več

  • Damjana Kolar

    17. 8. 2016  |  Kultura

    Mladi levi letos v treh delih, ki jih bo spremljala tema zgodbe

    Mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti bo že devetnajsto leto zapored v Ljubljani gostil najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. Letošnji festival, ki bo potekal od 19. do 28. avgusta, bo sestavljen iz treh delov. Prvi bo vključeval predstave, instalacije in intervencije v javnem prostoru domačih in tujih umetnikov iz desetih držav. Drugi del bo zaznamovala mednarodna konferenca Pripravljeni na spremembo (Ready to Change) z naslovom Nove politične mitologije in umetnost, tretji del pa bo umetniški laboratorij Imagine 2020 Lab z naslovom Toxic Tour. Več

  • Igor Mekina

    11. 8. 2016  |  Politika

    Turški sultan pri ruskem carju

    Osem mesecev po sestrelitvi ruskega letala Su-24, zaradi katerega je Rusija Turčiji uvedla sankcije, sta se turški predsednik Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sestala v Peterburgu in se dogovorila za obnovitev odnosov in ponovno sodelovanje. Vse to je omogočilo junija poslano pismo Erdogana, naslovljeno na Putina. Pismo predsednika Turčije zaradi incidenta z letalom je bilo po pisanju turških medijev deloma napisano v ruskem jeziku, kjer je turški predsednik uporabil rusko besedo "oprostite." Ob tem sta pilota, ki sta sestrelila rusko letalo, že v zaporu - zaradi sodelovanja v državnem udaru in ne zaradi sestrelitve - Turčija pa se je z Rusijo pripravljena dogovoriti tudi o odškodnini. S tem pa so izpolnjene glavne zahteve Rusije v zvezi s tem dogodkom. Več

  • Staš Zgonik

    16. 8. 2016  |  Politika

    Pahorjev vinski incident

    Slovenija ima v Evropski uniji ekskluzivno pravico do uporabe imena teran. Uporablja se lahko izključno za vino, pridelano iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na Krasu. Hrvaška tej ekskluzivnosti oporeka. Vinarji v hrvaški Istri želijo prav tako pridelovati in polniti teran. Za zdaj so bili v svojih prizadevanjih neuspešni, a postopek pred evropsko komisijo še ni končan ...  Več

  • Izak Košir

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Predpotopni pogoji

    Štipendije so danes za številne študente in dijake ključne, da se lahko nemoteno šolajo naprej. Razumljivo je, da so pogoji za njih strogi, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Malo manj razumljivo pa je, da se leta 2016 pojavljajo tudi pogoji, ki bi jih lahko označili za predpotopne in celo krivične. Za primer vzemimo situacijo mladega avtorja in (zaenkrat še) Zoisovega štipendista, ki želi ostati anonimen. Po izidu prve literarne zbirke je na razpisu za Zoisove štipendije ugotovil, da mu zbirko upoštevajo kot samostojen umetniški dosežek le v primeru, če zanjo prejme dve pozitivni oceni, torej kritiki oziroma recenziji. Dosežek torej ni njegovo delo, temveč delo drugih o njegovem delu. A tu se stvar še bolj zaplete. Štejejo zgolj recenzije, ki so zapisane v Cobissu, digitaliziranem arhivu knjižničnega gradiva. To poleg strokovnih literarnih revij pomeni še kritike iz osrednjih časopisov, denimo Dela in Dnevnika, čeprav so te pogosteje bolj skope in publicistične kot tiste, zapisane na specializiranih spletnih straneh. Prav tako za referenčne kritike ne veljajo za to specializirane radijske oddaje, na primer oddaja S knjižnega trga na 1. programu Radia Slovenija. Spregledane so vse recenzije na radijskih in televizijskih postajah, kar je malodane smešno. Več

  • Damjana Kolar

    16. 8. 2016  |  Kultura

    Antropološka študija sodobne Poljske

    Na rednem sporedu Kinodvora bo od 22. avgusta dalje na ogled film Telo, poljske režiserke Małgorzate Szumowske, ki je prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo na lanskem Berlinalu. Tragikomična psihološka drama preplete usode treh posameznikov - mrliškega oglednika, njegove hčerke, ki se spopada z anoreksijo in njene terapevtke – ter tri raznolike poglede na vprašanja telesa in duha.  Več

  • Darja Kocbek

    16. 8. 2016  |  Svet

    Osnovne zdravstvene oskrbe kmalu ne bo več brez sodelovanja Googla?

    Možnosti, da bodo ljudje čez nekaj let lahko dobili osnovno zdravstveno oskrbo brez sodelovanja enega od tehnoloških podjetij, so po napovedi dveh partnerstev postale veliko manjše, kot so bile prej, v Guardianu piše avtor Evgeny Morozov. Alphabet, matična družba tehnološkega giganta Google, in farmacevtski gigant GlaxoSmithKline sta se dogovorila o ustanovitvi podjetja za novo področje bioelektronike, ki vključuje razvoj miniaturnih elektronskih vsadkov, ki bodo sposobni zdraviti več kroničnih bolezni. Več

  • Staš Zgonik

    16. 8. 2016  |  Družba

    Želatinasti pretendenti za prevlado v svetovnih morjih

    Ljudje imamo meduze najraje, ko nam nanje ni treba misliti. Takoj ko se je treba z njimi ukvarjati, je to praviloma negativna izkušnja. Večina o meduzah ve samo to, da so zdrizaste in potencialno nevarne za kopalce. A daleč od tega, da bi bile vse nevarne, v slovenskemu morju in tudi nasploh v Severnem Jadranu praviloma v večjem številu prebivajo izključno vrste, ki sploh ne pomenijo nevarnosti ožiga ali pa je njihov ožig izjemno blag. Le približno na vsakih deset let morski tokovi k nam zanesejo mesečinke, ki se lahko pohvalijo z najmočnejšim ožigom v Sredozemlju. Prav mesečinke so zaslužne za to, da so se slovenski znanstveniki začeli ukvarjati s preučevanjem meduz. Več

  • Tea Wutte

    16. 8. 2016  |  Svet

    Teksas se utaplja v viških vetrne energije

    Ameriška zvezna država Teksas kaže, da je mogoče imeti težave tudi zato, ker imaš nečesa - preveč. Takšna dobrina je na primer elektrika in glede na vse večje povpraševanje po njej se sicer zdi, da elektrike nikoli ne bo preveč. Vendar to ne velja za Teksas. Težava seveda ni samo "preveč" elektrike, pač pa predvsem neskladno načrtovanje in vlaganje v energetski sektor. Teksas je namreč v zadnjih letih vlagal velika sredstva v zračne turbine. Okoli 18 000 megavatov moči je tako že priključenih na električno omrežje, 5500 pa jih bo priključenih kmalu. Tu pa se skriva tudi največji problem: težko je v kratkem času zgraditi dovolj infrastrukture, da bi vso to energijo spravili do ljudi. Zato je veliko primerov, ko morajo turbine preprosto izključiti, saj porabnikov električne energije enostavno ni dovolj. Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Rekviem za šibo

    »Ali ni bolje za otroka, ki ima večidel kratek spomin, za njegove nerodnosti kratko malo našeškati, kakor pa, da se mu dolgo pridiguje, kar se počasi privadi, ali kakor pravijo, da se mu ušesa ogladijo?« Tako se je leta 1862 v časniku Učiteljski tovariš spraševal Andrej Praprotnik, eden najuglednejših slovenskih osnovnošolskih učiteljev svoje dobe. »Šiba ne škoduje otrokom, ampak se njihovi naravi prilega. Da se le prepogosto ne rabi, ne škoduje nič, marveč veliko koristi.« Več