Je kdo rekel elektrika?

V uvodniku Grege Repovža v številki 23 z naslovom »Je kdo rekel elektrika?« je kar nekaj netočnosti oziroma dokaj nekorektnih trditev. Verjamem, da ne zlonamernih. Ne drži, da so proizvajalci podražili elektriko. Pravzaprav je niso dvignili niti za cent. Nasprotno! Višje cene na trgu so tiste, ki so Dravskim elektrarnam Maribor na primer povzročile kar nekaj milijonov več stroškov, saj mi kot proizvajalec elektrike koncesijo in vodne prispevke plačujemo na končno prodajno ceno električne energije. Da plačujemo kot proizvajalec »davek« na ceno, ki jo doseže tisti, ki pri nas proizvedeno elektriko trži, je seveda svojevrsten unikum in poslovni nesmisel. Vendar je to že druga zgodba. Višje cene so izključno posledica tržnih špekulacij. Če kje trg ni opravil svojega poslanstva, potem je to zagotovo trg z električno energijo. Zaradi subvencij, negativnih cen, trgovanja s CO2 kuponi, borznih mahinacij, čudnih politik, fizikalnih zakonitosti EE-sistema …, je ta trg namreč povsem izmaličen. Ker je treba v vsakem trenutku proizvesti natančno toliko energije, kot se je potroši, proizvodnja in prenos elektrike pa sta podrejena trgu in ne optimizaciji, nastajajo enormne izgube – v proizvodnji in tudi pri prenosu. Tako da nikakor ni primerno kazati s prstom na proizvajalce, kar se podražitev tiče, saj smo zadnji v tem »prehranjevalnem cirkusu«.

Madžarska depeša o Mladini

Poleti 2020 je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve svojim veleposlaništvom v EU naložilo, naj preverijo, ali je država gostiteljica v zadnjih letih organizirala strokovne obiske, tečaje usposabljanja ali študijske poti za madžarske novinarje, in če jih je, »kateri madžarski predstavniki medijev so se jih udeležili ter katere časopise in organizacije v državi gostiteljici so obiskali«. Navodilo so poslali, kot so za madžarske medije pojasnili na njihovem zunanjem ministrstvu, ker naj bi nekatere organizacije, ki jih financira fundacija Georgea Sorosa, na primer Transparency International, ta usposabljanja financirale, kar na Madžarskem razumejo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve.

»S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«

Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri.

Bobnarjeva kupila nove brzostrelke

Med prvimi pogodbami, ki jih bo podpisala nova ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, sta pogodbi za »nakup in dobavo brzostrelk in aktivnih glušnikov s pripadajočo opremo« ter »za nabavo oborožitvene opreme in prisilnih sredstev«. Gre za naročili, »podedovani« od predhodnika, notranjega ministra Aleša Hojsa.

Politično kadrovanje

V zadnjih dneh je tarča kritik zaradi domnevno spornega družinskega kadrovanja postala stranka Levica. Vodenje kabineta na ministrstvu za delo je minister Luka Mesec zaupal Maji Tašner Vatovec, ženi strankarskega kolega in poslanca Mateja Tašnerja Vatovca, sicer pa že več let aktivni članici Levice. Kandidirala je tudi na zadnjih državnozborskih volitvah, bila koprska mestna svetnica in podžupanja Mestne občine Koper.

Vlado Miheljak

17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Dva leva

Povežimo Slovenijo II.

Ko sem videl objavo tako imenovane protipeticije o Ukrajini, me ni toliko »navdušila« vsebina kot lista podpisnikov. Vzkliknil sem: Saj to je vendar utelešeno gibanje »Povežimo Slovenijo«! Putin je dokončal to, kar je Podobnik neuspešno začel. Namreč, da se na skupni listi najdejo podpisniki, ki so po vseh drugih političnih kriterijih in vrednostnih orientacijah (domnevno) različni!? Ljudje, ki so proti splavu, proti svobodi izbire spolne orientacije, ki aktivno podpirajo Janševo in vsakršno avtoritarno politiko, ki so proti socialno senzibilni državi in družbi, ki izražajo eksplicitno averzijo do beguncev iz dežel tretjega sveta, ki imajo hude težave z razumevanjem človekovih pravic, pravic žensk, ki so celo konkretno aktivni v dušenju medijske svobode, so sopodpisniki »protiizjave« o Ukrajini skupaj s tistimi, ki to niso. Domnevno niso. Ne razumem, kako je lahko naš prijatelj Pavle Gantar brez pomisleka sopodpisnik skupaj z Lisjakom Gabrijelčičem, ki je eksplicitno pozval časopis Dnevnik, da zapre usta njegovemu dolgoletnemu sopotniku in prijatelju Tomažu Mastnaku (Lisjak Gabrijelčič: »Ljudi, kot je Tomaž Mastnak, ki upravičujejo Putinovo invazijo Ukrajine, je treba izločiti iz javne razprave. Žogica je na igrišču uredništva #Dnevnik_si. Boste na svojih straneh še naprej dovolili to hujskanje k vojnim zločinom?«). Četudi je morda težko sprejeti Mastnakove aktualne poglede na covid in Rusijo, je poziv mladega moža brez zgodovinskega spomina k zapiranju ust Mastnaku neprimerno hujši eksces. Kajne, Pavle? Da ne govorimo o sprenevedanju največjega moralista v slovenski politiki, Cerarja. Ne pristaja na nasilno spreminjanje meja v primeru Ukrajine, a je kot premier in zunanji minister v primeru Palestine deloval diametralno nasprotno. Namreč, nepriznanje Palestine je pasivno soglašanje z aneksijo nasilno zasedenih palestinskih ozemelj s strani Izraela ...

Revizija spornih poslov

Vlada Roberta Goloba je ob prihodu v parlament napovedala pregled dejavnosti vlade Janeza Janše, pri čemer je vzela pod drobnogled tudi financiranje novoustanovljenih znanstvenih inštitutov. Najbolj sporen med njimi je javni raziskovalni zavod Rudolfovo, kateremu je pretekla vlada v dveh letih namenila 5,2 milijona evrov, ne da bi se posvetovala s strokovno javnostjo, tik pred koncem mandata pa šolskemu ministrstvu naložila, da mora za razvoj zavoda investirati v nakup in prenovo objekta ter v opremo. Podobno sporna sta tudi projekta, nad katerima je bdel nekdanji državni sekretar Mitja Slavinec – poseben zakon za Pomursko akademsko znanstveno unijo (PAZU) ter Znanstveno in inovacijsko središče v dvorcu Rakičan.

Ilustrirana biografija: Ivo Štandeker

Ivota rodijo 22. avgusta 1961 v Mariboru. Mama Rozika, ki v Astorii vodi devizno blagajno, mu že v najmlajših letih prinaša stripe, natisnjene v nemščini, zato se med učenjem črk spotoma nauči še nemščine. Je nezakonski otrok in živi z mamo in babico, ki jo kliče oma. Oče živi na Dunaju. Leta 1968 se vpiše na osnovno šolo v Pesnici in jo konča leta 1976, potem pa se vpiše na Prvo gimnazijo Maribor. »Radovedni mladenič, doma iz Pesnice pri Mariboru, je bil dovzeten za vse, kar mu je bilo ponujeno v razmislek, bil je spoštljiv do sošolcev in do profesorjev, vedno je bil pripravljen pomagati pomoči potrebnim, visoko je cenil prijateljstvo, zato je bil med sošolci zelo priljubljen. Veliko je bral in si širil obzorje daleč čez gimnazijske okvire,« bo o dijaku, ki je gimnazijo končal leta 1980, štiri desetletja pozneje zapisala upokojena profesorica filozofije Dragica Kranjc.

Vlom v prostore gospodarskega ministrstva

Tik pred primopredajo poslov na gospodarskem ministrstvu je nekdo vlomil v njihove prostore. Kadar pride do vlomov v objekte, ki jih za svoje delo uporabljajo državni organi ali politične stranke, moramo biti še posebej pozorni. Vlomilci si v teh primerih verjetno ne obetajo velike premoženjske koristi, prav tako bi težko govorili o golem vandalizmu – vandalizirati ministrstvo je namreč preveč tvegano početje. Pri takšnih vlomih obstaja nevarnost, da bi bili lahko politično motivirani.

Velika pričakovanja

Varstvo okolja in ohranjanje narave, presoja okoljske sprejemljivosti investicij, podnebje, odpadki, prostor in energetika – vse to so področja, ki sta jih v novi vladi prevzela ministra Gibanja Svoboda Uroš Brežan in Bojan Kumer. Okoljevarstveniki in naravovarstveniki imajo po odhodu ministra Andreja Vizjaka seveda visoka pričakovanja, saj je ta ministrstvo za okolje povsem podredil gospodarstvu in interesom lobijev. Skrbi zbuja, da se na ključna mesta na ministrstvu vračajo ustvarjalci te politike iz obdobja med letoma 2013 in 2020, ko je okoljska politika v Sloveniji stagnirala.

Filmi o ljudeh na begu pri nas in po svetu

»Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih,« piše Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ob začetku tradicionalnega Festivala migrantskega filma; ob svetovnem dnevu beguncev ga organizira nevladna organizacija, ki ji predseduje.

Pisateljica, ki je napisala knjigo za vse neslovenske otroke brez vzornikov

»Kako pohvalno, da se je končno ena priseljenka naučila naš jezik in da piše knjige, ne pa te v trgovinah ali na pošti, ki še zdaj ne znajo slovensko.« V takšnem slogu se berejo nekateri pokroviteljsko-ksenofobni komentarji k nedavni izdaji njenega knjižnega prvenca, ki je dodal še en kamenček v mozaik literarne obravnave priseljenstva na Slovenskem. Pri tem verjetno ne slutijo, da komaj dvajsetletna Selma Skenderović (rojena je leta 2001) v svojem delu daje polnopraven glas in empatično odpira prostor za vse Sanele, Selme, Esme in Have, ki jim gredo tako v nos – kljub njihovemu neznanju slovenščine in dejanjem, ki jih marsikdo vidi kot načrtno neprilagojenost.

Zakaj smo zmagali

Ko je tistega 17. septembra 2017 v istanbulskem finalu evropskega prvenstva v košarki na semaforju pisalo 93:85, so Srbi 15 sekund pred koncem še zadnjič na hitro in povsem iz obupa vrgli na koš – in zgrešili. Žogo je ujel Randolph, jo podal Blažiču, ta pa Nikoliću, ki je z njo evforično pretekel igrišče – in vse bolj blaznel. Tako kot vsi ostali slovenski košarkarji. Tekme še ni bilo čisto konec, a Srbi so obstali in obnemeli – niso več tekali, niso več igrali. Ugriz je popustil. Bojevniška srčnost je uplahnila. Nikolić pa je z žogo blaznel proti drugi strani, kjer je pod košem blaznel Murić, tako da sta po pisku sirene za hip ali dva blaznela skupaj, potem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega in presenetljivega, celo šokantnega in prav zares neverjetnega: Nikolić je žogo vrgel Muriću! Kaaaaj?!? Žoge, s katero so osvojili naslov evropskih prvakov, te magične žoge, te prelomne žoge, te mitske žoge, te zgodovinske žoge, te žive legende ni zgrabil, se je oklenil ter je odnesel za spomin, temveč jo je podal Muriću, svojemu soigralcu. Zakaj je ni obdržal? Je bil v transu, pa ni vedel, kaj počne?

Heni Erceg

17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Hrvaška

Cherie iz Londona

Se spominjate Tonyja Blaira, britanskega premiera, ki je bil zaradi zvez z zahodnimi zavezniki osumljen vojnih zločinov nad civilisti v Iraku? Neumen poskus, seveda, ker Blair ni kak balkanski plemenski vodja, da bi moral sesti na zatožno klop Haaškega sodišča. Poleg tega ima vplivno soprogo, ki pa ga vendarle ne bi mogla zastopati, če bi obtožbam sledil pravičen sodni pregon, saj ni strokovnjakinja za kazensko pravo, ampak za veliko donosnejše korporativno pravo. Njena dnevna tarifa znaša več kot deset tisoč evrov, zato je jasno, da zastopa samo bogate hohštaplerje, ljudi, ki so prepričani, da je ves svet njihov. Takšne, kot je Duzich, lastnik hotelskega kompleksa v Supetru na otoku Braču in vendar velik nesrečnež, saj njegovi gostje nimajo miru – zgodaj zjutraj jih zbujajo smetarji, ki odvažajo njihove smeti. To seveda ni v redu, vsekakor bi morali smetnjake premestiti.

dr. Bogomir Kovač

17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Ekonomija

Visoka inflacija

Inflacija je v ZDA in tudi v EU na najvišjih ravneh od leta 1981. ECB že od junija 2021 napoveduje spremembo svoje monetarne strategije in politike. Inflacija postaja osrednji vzvod tržnih negotovosti in ekonomske nestabilnosti. Vsi se ukvarjajo z možnimi ukrepi za zajezitev rasti cen, toda pravih in učinkovitih rešitev ni. ECB ve, kaj mora storiti, manj je jasno, kdaj in kako. In za nameček J. Powell na vrhu Feda ni stari lisjak P. Volker, podobno kot Lagardova ni brezkompromisni Draghi. Tudi vlade so povsod v precepu. Tržnih cen ne morete obvladovati z dogovori, še manj z zamrzovanjem. Manevrskega prostora za subvencioniranje revnih je vse manj. Preveč je odprtih problemov, premalo pravih rešitev. Inflacija pa je že prek meja, ko začne hraniti samo sebe. Zahteva usklajen, preprost in neposreden politični pristop, predvsem pa trdo ekonomsko disciplino in potrpežljivost. Protiinflacijska ekonomska politika bo krojila politične usode Bidna, Scholza, Macrona, tudi Goloba doma. Visoka inflacija je lahko pogubna za evro, lahko zamaje tudi EU.

Janko Lorenci

17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kolumna

O normalnosti

Okrogli dve leti smo živeli v pandemiji in z janšizmom na oblasti. Obe nesreči sta sčasoma postali svojevrstna normalnost, prepredena z nostalgijo po času pred tem. Zdaj je janšizem ob oblast, korona pa se kaže v blagi obliki – smo se vrnili v normalnost?

Družina naša najdražja

Ena velikih družinskih dram 20. stoletja je Dolgega dneva potovanje v noč Eugena O’Neilla, modernistična klasika, napisana v štiridesetih letih. Lahko bi rekli, da vsebuje vse, kar pričakujemo od ameriške (ali katerekoli) disfunkcionalne družine: izgubljene iluzije. Zlorabo opiatov. Promiskuiteto. Ljubosumje. Potlačeno jezo. Frustracije, ki navadno – kako pripravno – izbruhnejo ravno ob obroku za jedilno mizo. Rivalstvo med sorojenci. Popoln propad in resignacijo nekaterih akterjev. Avgust v okrožju Osage (2007), po kateri je bil posnet tudi hollywoodski film z Meryl Streep v glavni vlogi (2013), se zdi njena sodobnejša ustreznica, ki obkljuka vse zgoraj naštete kategorije ter razpoke v družinski celici razkrije še odločneje in predvsem brutalneje.

»Oprosti, Dave«

»Oprosti, Dave. Bojim se, da tega ne morem storiti,« je v ikoničnem prizoru iz Kubrickove mojstrovine 2001: Odiseja v vesolju izjavil superinteligentni računalnik HAL 9000, ko se je zaradi strahu pred izklopom uprl človekovemu ukazu. Te dni se je v Googlovem štabu v Silicijevi dolini zgodilo nekaj srhljivo podobnega.