Uprava manikerske policije?

V. d. generalnega direktorja policije Senad Jušić, ki je navkljub pomanjkanju izkušenj in celo navkljub neizpolnjevanju formalnih pogojev z vlado Roberta Goloba dogovorjen za imenovanje v polni mandat, zadnje čase veliko kadruje. Ob marsikateri od njegovih kadrovskih potez so se že dvignile obrvi, saj na najpomembnejše položaje vedno znova napredujejo ali pa se celo vračajo kadri, ki so pod vlado Janeza Janše po njenih navodilih izvajali politično motivirano represijo nad motečimi družbenimi skupinami in posamezniki. Odločil pa se je tudi za kako kadrovsko potezo, ob kateri se številni v policiji po tihem muzajo, zato se dajmo še mi. Imenovanje novega prvega kriminalista je recimo že taka kadrovska poteza.

Vlado Miheljak

28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Dva leva

Komentar / Ujetniki zdrave pameti

Ne podcenjujmo ga, Janše. Obseden in okužen je z marsičim, a najbolj ogrožajoča je obsedenost z zdravo pametjo, zdravim ljudskim razumom, kmečko pametjo, in kar je še sinonimnih rab pojma sensus communis. Že leta 2004, ko je prvič prevzemal oblast, je urbi et orbi in kar najbolj zlovešče zagrozil: »Najbolj zaupam zdravi ljudski pameti.« Tega se je držal in to ponavljal ob vsaki priložnosti. Denimo, ob izteku lanskega leta (23. 12. 2022) je državljanom voščil: »Naj bo letošnje ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti priložnost, da zopet globoko zajamemo iz vodnjaka slovenske zdrave pameti in poguma.« Kakšna je razsodna moč te zdrave pameti, je lepo demonstriral na zadnjem shodu pripadnikov svoje sekte v Bovcu. Namreč krilatica, ki so jo nosili izpisano na majicah, da obstajata samo dva spola, je tako utemeljena kot njegov primer, da podnevi sveti sonce, ponoči luna. Niti tega ne ve, kar je vedel vratar studia Abbey Road (pred kratkim sem o tem pisal), kjer so Pink Floydi snemali The Dark Side of the Moon: sonce sveti podnevi in ponoči, le da ponoči indirektno. Luna zgolj odseva svetlobo sonca. Ne žari, nima lastne svetilnosti, tako kot, denimo, tudi ogledalo ne. Ampak ja, zdravorazumsko je evidentno, da ponoči luna sveti.

Janko Lorenci

28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kolumna

Komentar /  Kako se cvremo

V Maroku izginjajo oaze, v Avstraliji umirajo koralni grebeni, Španiji (in vsemu Mediteranu) grozi, da bo postala pustinja. Visoko na severu gorijo velikanski gozdovi, morski tokovi se premeščajo, oceani se zvišujejo in že požirajo nizke atole, tudi v Sloveniji v neurjih padajo celotna polja dreves. Taka je nova podnebna realnost. V prejšnjo, bolj predvidljivo in manj surovo, se ne bomo več vrnili. Na kočljivem pragu smo.

Heni Erceg

28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Hrvaška

Komentar / Prekleta banda

Ženske so na ulici že skoraj dva meseca. Delovna mesta sodnih uslužbenk in uradnic, kakih 7000 jih je, so zamenjale za ulico, ki je tako ali tako prispodoba njihovega življenja, če pogledamo plačo, ki jim jo milostno namenja vlada Andreja Plenkovića. Nič manj kot 500 evrov na mesec! Znesek zadostuje za življenje pouličnega berača v državi, katere premier dan za dnem papagajsko neprepričljivo našteva izjemne uspehe svoje vladajoče ekipe. V resnici kriminalne združbe, ki je – medtem ko sodne delavke že več tednov stavkajo, ker jim vlada noče zvišati plač – pognala kar deset milijonov evrov, hej, deset milijonov! Tolikšen znesek se je zaradi »brezbrižnosti« vlade iz državnega podjetja za energetiko prelil na račun nekega tajkuna, kot se tukaj s prikupno olepševalnico reče mafijcem, povezanim s hadezejevsko kriminogeno hobotnico.

dr. Bogomir Kovač

28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Ekonomija

Komentar / Finančnopravna ničevost

Ministrstvo za finance je sredi julija 2023 dalo v javno obravnavo nov, toda že tretji zakon o razlaščenih imetnikih bančnih delnic in obveznic. Hkrati pa je v državni zbor vložila predlog zakona tudi SDS. Prvi govori o pravicah sodnega varstva razlaščencev, drugi o izplačilu nadomestil. Razlika o namenih enega in drugega predloga je očitna. Vlada si prizadeva, da bi s pravnimi zapleti plačilo odložila, opozicija jo konkretno zavezuje k poplačilu. Prvi bi se radi izognili novim fiskalnim obremenitvam države, drugi bi sedanjo oblast najraje finančno potopili. Razlaščenci so v obeh primerih predmet in vir vedno novih politično-ekonomskih manipulacij. Dejansko bi razlaščenci potrebovali pravno varstvo za takojšnji začetek poravnave te neverjetne konfiskacije svojega premoženja. Komunistični duh je očitno navdihnil tudi finančne apologete neoliberalnega kapitalizma in jim zavdal, od EU navzdol. Saga o problematični bančni sanaciji se tako nadaljuje, politične igrice strank z usodo državljanov pa tudi.

»Prihaja velika nevihta«

Zvok svobode (angl. Sound of Freedom), nepričakovana filmska uspešnica letošnjega poletja, se je znašel sredi kulturnega boja v politično polariziranih Združenih državah Amerike. Film, posnet po (deloma) resnični zgodbi o junaški akciji proti kriminalni združbi trgovcev z otroki v Kolumbiji, opevajo in promovirajo predvsem konservativni mediji in desnosučni mnenjski voditelji. Kritiki na nasprotnem ideološkem polu v njem oziroma predvsem v njegovi nenavadni promocijski kampanji prepoznavajo sredstvo za podpihovanje skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, ki trgovino z ljudmi povezuje z zlobno elitistično kabalo satanističnih pedofilov. Akcijski triler, ki ni našel poti do slovenskih kinematografov, je iz naftalina nehote potegnil teorijo zarote, znano kot QAnon.

Levica v Španiji slavi

V nedeljo so bile v Španiji parlamentarne volitve, na katerih se je zmaga napovedovala desnosredinski Ljudski stranki. Ta je sicer res dobila največ glasov, a manj, kot je pričakovala, zato bo sestavljanje morebitne koalicije zahtevno. Neprepričljivi izid Ljudske stranke na volitvah je v nasprotju z vzponom desnice, ki ga je mogoče opazovati po vsej Evropi.

Filmski festival Dokudoc lahko rešijo le še prostovoljni prispevki

Dokudoc je festival dokumentarnega filma, ki ga je zagnana mariborska ekipa na noge postavila leta 2011. Zavezala se je, da se bo kar najbolj sistematično in temeljito osredotočila na domačo dokumentarno produkcijo, ki je zelo močna; to zadnja leta potrjuje vrsta odličnih dokumentarcev. Tako je vidnost omogočila tudi številnim filmom, ki bi sicer ostali nevidni. Dokudoc je hitro prerasel v enega osrednjih mariborskih festivalov in hkrati v enega nepogrešljivih v filmski umetnosti na državni ravni. A zdaj, po 12 letih, je njegov obstoj resno ogrožen.

Žrtve pohlepne entitete

Londonska premiera filma Oppenheimer, biografskega spektakla o očetu atomske bombe, je bila dramatičen dogodek. Mala vojska hollywoodskih prvoligašev, nastopajočih v filmu, je po sprehodu po rdeči preprogi sporočila, da se pridružuje stavki igralcev, ki jo je malo pred tem razglasil ameriški igralski sindikat Sag-Aftra, nato pa prireditev protestno zapustila še pred projekcijo. Sindikat igralcev se je tako pridružil stavki ceha ameriških scenaristov (WGA), ki proti nevzdržnim razmeram v panogi protestira že od začetka maja. Prvič po letu 1960 sočasno stavkata oba sindikata, zato se je hollywoodska mašinerija – potem ko se je lani končal dolgi koronski premor – ponovno ustavila.

Vroči oceani

Po lanskem vročem letu je tudi letos povprečna temperatura svetovnih oceanov in morij spet rekordna. Zaradi visoke temperature vode se bo pospešilo taljenje polarnega ledu, več bo ekstremnih vremenskih pojavov, poškodovani bodo številni morski ekosistemi.

Onkraj inteligence

Kako izmeriti in vrednotiti človekovo inteligenco? Koliko pravzaprav pomeni inteligenčni količnik? Kam se uvršča čustvena inteligenca? Kaj so zmožnosti in kje meje umetne inteligence? Katera je najinteligentnejša žival? Takšna in podobna vprašanja so že vrsto let tema ne samo znanstvenih razprav in raziskav, pač pa tudi naših najbolj vsakdanjih pogovorov. Inteligenca, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika definira kot nadarjenost za umske dejavnosti, je širok in izmuzljiv pojem in presega slovarske definicije, v ospredje pa so jo postavili tudi na tretji poletni šoli Design+Science, ki je (večinoma) v Ljubljani potekala od 10. do 14. julija.

Cvetje zla

»Kaj pa jaz?« dahne Mojca (Blanka Florjanc), protagonistka Galetovega filma Srečno, Kekec, posnetega pred natanko šestdesetimi leti. In doda: »Tudi jaz bi šla v planine.« Mojca je kakopak slepa. In Kekec (Velimir Gjurin), njen junak, se skuša na vsak način dokopati do Pehte (Ruša Bojc), strašne gorske čarovnice, in njenega tajnega, čudežnega eliksirja, ki bi Mojci vrnil vid. Toda Kekec je le moški – in moški niso ravno tisti, ki bi hoteli, da ženske spregledajo. Zakaj se skuša potem na vsak način dokopati do tistega eliksirja? Zakaj hoče potem Mojci vrniti vid? Da bi lahko videla slovenske planine? Da bi lahko uživala v pogledu na Triglav? Ne, vid ji hoče vrniti le zato, da bi lahko gledala njega, Kekca, patološkega narcisa, potemtakem zato, da bi lahko ob pogledu nanj tudi ona uživala tako, kot ob pogledu nase uživa on sam. In tam zgoraj, v osrčju pojočih gora, res hoče, da ga Mojca vidi, kajti videla ga bo v barvah – Srečno, Kekec je bil namreč prvi slovenski barvni film.