»Golobov« romunski račun

Pred parlamentarnimi volitvami je zdajšnji predsednik vlade Robert Golob sporočil, da naj bi bil nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime v tamkajšnji enoti banke Raiffeisen. Za »zlorabo identitete« naj bi bil Golob izvedel že decembra 2021, ko je finančno upravo (FURS) zaprosil za obračun plačanih davkov in potrdilo, da nima računa v tujini. Pojasnil je, da je račun, odprt leta 2017, zaprla že banka sama, saj je bil neaktiven in na njem ni bilo nobenih transakcij. »Vendar sem zadevo prepustil svojim odvetnikom, da jo rešijo,« je dejal lani jeseni.

Nadarjeni in povprečni otroci

Zaslišanje bodočega šolskega ministra Darja Felde, doslej državnega sekretarja na ministrstvu, je dvignilo precej prahu. Pedagoge so presenetile trditve, da bi bilo v predšolski kurikul treba vnesti digitalizacijo, da v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja ne bo več predmetnika in da pri ocenjevanju v osnovni šoli nadarjeni otroci doživljajo krivice. »Namreč tukaj lahko dobi neki otrok, ki je zelo nadarjen, oceno pet, ampak oceno pet dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen,« se je izrazil.

Raziskava / Polovica Slovencev verjame, da svet vodijo skrivna združenja

Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič je redni komentator v oddaji Ura moči na Planetu TV. Pred kratkim je v njej povedal, da »prihajamo v situacijo – ne samo v Sloveniji, verjetno tudi v Evropi in širše –, ko ni več spopada med političnimi strankami, ampak interesnimi združenji«. Po njegovem mnenju naj bi imeli v Sloveniji vse vajeti v rokah združenje Ona ve, torej združenje strokovnjakinj z različnih področij, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v javnosti, gejevski lobi in prostozidarji. Njihovo delovanje naj bi jim po njegovih besedah omogočalo to, da je med ljudmi v takih združenjih težko iskati vidne povezave, saj so povezani »pod zemljo«.

Vlado Miheljak

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Dva leva

Komentar / Hudič na Gregorčičevi

Zdi se, da bi lahko ime velikega manipulatorja iz SDS vpeljali kot novo mersko enoto za politično lažnivost: en grims. Denimo, Janševo zagovarjanje prepisovanja govora od nekdanjega britanskega premiera Blaira (nismo največji, nismo najmočnejši ...), češ da sta se oba zgledovala po Masaryku (kar preverjeno in evidentno ni bilo res), bi bilo zaokroženo vredno okoli 2,5 grimsa. A novo politično meroslovje premore, žal, še eno mersko enoto. In sicer za samozazrtost, samoprepričanost, za ego, velik kot butalske buče: en golob. Ne vem, ne poznam sedanjega premiera, a daje vtis, da ga ta, kot se ljudsko reče, ego dviga v takšne višave, da proizvaja zelo nevarno vrtoglavico.

Kaj lahko Brecht naredi za nas?

Kje se danes skrivajo fašizmi? Nas spet čaka temno stoletje? Kako družba postane fašistična? Na ta vprašanja dobro odgovarja Bertolt Brecht, nemški dramatik, ki pravega fašizma sploh ni doživel. Brecht je namreč Nemčijo zapustil že februarja 1933, le nekaj dni po tem, ko je oblast prevzel Adolf Hitler. Najprej je odšel na Dansko in se potem, leta 1941, umaknil v ZDA. Ves čas pregnanstva je pilil svoje vinjete o življenju v tretjem rajhu, pisal je različne prizore o spreminjanju družbe, o grobosti nacistov, o socialnih prisilah, pisal je o porajajočem se totalitarizmu, razgaljal je ideologijo. Ni torej pisal o vojni, ni pisal o iztrebljanju Judov, opisoval je zgolj družbo, ki jo je predrugačil fašizem, subtilno in postopoma.

Odškodninske tožbe protestnikov

Na notranjem ministrstvu so pred časom opravili najobsežnejši strokovni nadzor nad delovanjem policije v zgodovini; preverjali so ravnanje policije na najbolj izpostavljenih protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Poročilo na kar 161 straneh je zbirka različnih nepravilnosti, pa tudi nesorazmernega in nezakonitega ravnanja policije, katerega posledica so bile kršitve človekovih pravic konkretnih udeležencev protestov. Na prvi pogled se zdi, da gre za primerno podlago za odškodninske tožbe zoper državo.

Lützerath živi

»Greto Thunberg so trije policisti dvignili, jo odnesli od roba rudnika, nato pa jo pospremili proti policijskim kombijem,« je agencija Reuters poročala o torkovem dogajanju pri rudniku lignita Garzweiler na zahodu Nemčije, nekaj kilometrov od zapuščene vasi Lützerath. V torek je policija iz vasi nasilno odstranila še zadnje protestnike, ki so vztrajali več dni, tudi podnebno aktivistko Greto Thunberg, ki je bila po pridržanju kmalu izpuščena.

Katera je beseda leta 2022?

Beseda leta 2022 je postala gasilec. Zmagovalna beseda je na izboru ZRC SAZU prejela več kot 1000 glasov. Razglasili so tudi kretnjo leta, ki je postala Vse je v naših rokah. Izbrana je tudi pesem leta, sestavljena iz 11 finalnih besed. To je pesem brez naslova, ki se začne z besedami V sebe poglej, človek tega časa zamejskega avtorja Petra Verča.

Zagotavljanje varnega okolja

Skupina raziskovalcev z ljubljanske Filozofske fakultete – vodila jo je sociologinja Milica Antić Gaber – je v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper in mariborsko Filozofsko fakulteto proučila in analizirala razmere, kar zadeva sistemsko obravnavo primerov spolnega nadlegovanja in nasilja na akademskem polju.

Proti betonizaciji Sore

V največ mesecu dni bo občina Škofja Loka pripravila skupen sestanek predstavnikov občine, strokovnjakov za urejanje voda in predstavnikov civilne pobude Varuhi Sore, s čimer se bo začel dialog o mogočih konkretnih popravkih sedanjega predloga protipoplavne zaščite. To je epilog torkove javne seje, med katero se je napolnil škofjeloški Sokolski dom; prišel je tudi župan Tine Radinja.

Kdaj bo konec agonije v Moderni galeriji? 

Vse več je indicev, da bi se agonija, v kateri se je Moderna galerija znašla po verižni čistki, ki jo je Janševa vlada izpeljala med direktorji državnih muzejev, lahko končala. Aprila 2021 je njen direktor postal Aleš Vaupotič, položaj pa je prevzel, čeprav ni bil ne najmočnejši, ne najbolj kompetenten, ne najbolj izkušen kandidat, prav tako ni imel podpore sveta in strokovnega sveta te ustanove, imel je »le« podporo ministra Simonitija in njegovih prišepetovalcev, ki so razpisne pogoje priredili posebej zanj. Od takrat je Moderna galerija talka tega politično vsiljenega položaja, v katerem je najkrajšo, žal, potegnil njen ugled doma in na tujem.

Janko Lorenci

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Kolumna

Komentar / Premier na prelomnici

Golob je po neumnem izgubil ministrico Bobnarjevo, Urška Klakočar Zupančič je trapasto opravičevala falconski izlet na Dunaj, minister Bešič Loredan je proteste proti stanju v zdravstvu označil za ekstremizem in skušal grdo diskreditirati Kebra … Te in podobne poteze govorijo o pičli politični kilometrini, šibki občutljivosti za javno mnenje, opitosti z novo močjo. Oblasti so pobrale nekaj naklonjenosti in dvignile veliko obrvi. A faza privajanja na oblast se dokončno izteka. Novo leto prinaša vsebinsko fazo, čas obljubljenih reform. Odpustkov svežim politikom ne bo več, pritisk množice problemov pa se naglo veča.

N'toko

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Žive meje

Komentar / Resnični zločini

V Sloveniji poznamo dva žanra umorov. Eno so holivudski poboji, kakršne vidimo dramatizirane v detektivkah in vse popularnejših true crime serijah. Glavno vlogo v njih imata skrivnostni psihopat, ki iz senc preži na nič hudega sluteče žrtve, in pa neustrašni kriminalist, ki se prebija skozi labirinte človeškega zla. Nasproti teh dramatičnih uprizoritev pa stoji drug žanr: vsakdanja in neglamurozna črna kronika. Tu ni nobene misterioznosti. Morilec ni neki skrivnostni psiho morilec iz senc, ampak čisto navaden, vsem znani družinski član, sosed, sošolec. Namesto jasne zgodbe o »poosebljenem zlu«, ki preži na neznance, črna kronika prinaša zmedene pripovedi o slabih družinskih odnosih, zlorabah in osebnih travmah. Holivud spreminja umore v tuja, sleherniku nerazumljiva dejanja izprijenosti, črna kronika pa jih neprijetno približa našim lastnim soseskam in vasem.

dr. Bogomir Kovač

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Ekonomija

Komentar / Davos 2023

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu se po dveh letih z digitalnih srečanj in prestavitev zaradi pandemije spet vrača v svoje ustaljene okvire. V glamur enotedenskega srečanja političnih in korporativnih voditeljev, akademske stroke in mnenjskih vplivnežev, mladih povzpetnikov in tudi kritičnih skeptikov. WEF pooseblja politiko partnerskega (deležniškega) kapitalizma in ekonomsko logiko globalizacije. Toda oboje se v prepletu vseh mogočih kriz dramatično lomi. Čudežna formula globalnega kapitalizma ne deluje več in mesijanska sporočila in analitični premisleki WEF zvenijo v prazno. Letošnji moto Davosa – »sodelovanje v razdrobljenem svetu« – bo zato težko uresničiti. Najpomembnejših političnih akterjev v Davosu ni, še korporativni so redki, veliko udeležencev z malo ekonomske teže in političnega vpliva. Varnost in ne ekonomija postaja novo lepilo sveta, topovi namesto masla ne vodijo do njegovega povezovanja. Ideološka dediščina neoliberalizma je v Davosu trčila ob končni zid svoje blasfemičnosti.

Oda tolminskim krajem

Nedavno mi je prijatelj vinar priznal, da je ob delu v vinogradu na posebej čustven dan prvič poslušal najnovejšo, lani izdano ploščo zasedbe Bakalina Velika Zviezdna srebruo. Prignala ga je skoraj do solz in to na najbolj katarzičen način. Takih pričevanj ni malo. Ko sva s punco lani med vožnjo po ljubljanski obvoznici prvič slišala skladbo Mlada piesm s predhodne plošče Bakaline Velike Prvi krajec (2021), ki govori o pesmi kot o mladem dekletu, sva za pet minut popolnoma obnemela, začarana od evokativnih verzov zasedbinega tekstopisca Janija Kutina. Bližnja prijateljica, ki trenutno biva v Amsterdamu, mi je pripovedovala, kako je bila glasba Bakaline Velike v njenih očeh najpomembnejša glasba leta 2022. Morda zato, ker deluje kot nekakšna nevidna vez z domom. V Kutinovih besedilih lahko jasno vidimo brzice reke Soče, opazujemo meglice nad Migovcem, vonjamo pokošene čadrške travnike in slišimo tamkajšnjo zvočno pokrajino. Obenem pa se srečamo s temami, ki le redko najdejo mesto v popularni glasbi.

Ob boku najboljšim

Zgodovinsko obdobje, v katerem je deloval arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967), je bilo burno in vznemirljivo. Navkljub gospodarski krizi je v tridesetih letih 20. stoletja Maribor utripal v dinamičnem družbenem in ekonomskem ritmu. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je Dev izdelal več kot 50 arhitekturnih projektov tudi zato, ker je imel razgledane naročnike. V Mariboru je projektiral javne zgradbe, industrijska poslopja, večstanovanjske stavbe, družinske vile, trgovske lokale, pa tudi počitniške vile na Pohorju. Gradil je svetovljansko arhitekturo in za nekaj trenutkov mesto ob Dravi rešil iz provincialnih spon.