-
Kdaj bo konec agonije v Moderni galeriji?
Vse več je indicev, da bi se agonija, v kateri se je Moderna galerija znašla po verižni čistki, ki jo je Janševa vlada izpeljala med direktorji državnih muzejev, lahko končala. Aprila 2021 je njen direktor postal Aleš Vaupotič, položaj pa je prevzel, čeprav ni bil ne najmočnejši, ne najbolj kompetenten, ne najbolj izkušen kandidat, prav tako ni imel podpore sveta in strokovnega sveta te ustanove, imel je »le« podporo ministra Simonitija in njegovih prišepetovalcev, ki so razpisne pogoje priredili posebej zanj. Od takrat je Moderna galerija talka tega politično vsiljenega položaja, v katerem je najkrajšo, žal, potegnil njen ugled doma in na tujem.
-
Komentar / Premier na prelomnici
Golob je po neumnem izgubil ministrico Bobnarjevo, Urška Klakočar Zupančič je trapasto opravičevala falconski izlet na Dunaj, minister Bešič Loredan je proteste proti stanju v zdravstvu označil za ekstremizem in skušal grdo diskreditirati Kebra … Te in podobne poteze govorijo o pičli politični kilometrini, šibki občutljivosti za javno mnenje, opitosti z novo močjo. Oblasti so pobrale nekaj naklonjenosti in dvignile veliko obrvi. A faza privajanja na oblast se dokončno izteka. Novo leto prinaša vsebinsko fazo, čas obljubljenih reform. Odpustkov svežim politikom ne bo več, pritisk množice problemov pa se naglo veča.
-
V Sloveniji poznamo dva žanra umorov. Eno so holivudski poboji, kakršne vidimo dramatizirane v detektivkah in vse popularnejših true crime serijah. Glavno vlogo v njih imata skrivnostni psihopat, ki iz senc preži na nič hudega sluteče žrtve, in pa neustrašni kriminalist, ki se prebija skozi labirinte človeškega zla. Nasproti teh dramatičnih uprizoritev pa stoji drug žanr: vsakdanja in neglamurozna črna kronika. Tu ni nobene misterioznosti. Morilec ni neki skrivnostni psiho morilec iz senc, ampak čisto navaden, vsem znani družinski član, sosed, sošolec. Namesto jasne zgodbe o »poosebljenem zlu«, ki preži na neznance, črna kronika prinaša zmedene pripovedi o slabih družinskih odnosih, zlorabah in osebnih travmah. Holivud spreminja umore v tuja, sleherniku nerazumljiva dejanja izprijenosti, črna kronika pa jih neprijetno približa našim lastnim soseskam in vasem.
-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu se po dveh letih z digitalnih srečanj in prestavitev zaradi pandemije spet vrača v svoje ustaljene okvire. V glamur enotedenskega srečanja političnih in korporativnih voditeljev, akademske stroke in mnenjskih vplivnežev, mladih povzpetnikov in tudi kritičnih skeptikov. WEF pooseblja politiko partnerskega (deležniškega) kapitalizma in ekonomsko logiko globalizacije. Toda oboje se v prepletu vseh mogočih kriz dramatično lomi. Čudežna formula globalnega kapitalizma ne deluje več in mesijanska sporočila in analitični premisleki WEF zvenijo v prazno. Letošnji moto Davosa – »sodelovanje v razdrobljenem svetu« – bo zato težko uresničiti. Najpomembnejših političnih akterjev v Davosu ni, še korporativni so redki, veliko udeležencev z malo ekonomske teže in političnega vpliva. Varnost in ne ekonomija postaja novo lepilo sveta, topovi namesto masla ne vodijo do njegovega povezovanja. Ideološka dediščina neoliberalizma je v Davosu trčila ob končni zid svoje blasfemičnosti.
-
Nedavno mi je prijatelj vinar priznal, da je ob delu v vinogradu na posebej čustven dan prvič poslušal najnovejšo, lani izdano ploščo zasedbe Bakalina Velika Zviezdna srebruo. Prignala ga je skoraj do solz in to na najbolj katarzičen način. Takih pričevanj ni malo. Ko sva s punco lani med vožnjo po ljubljanski obvoznici prvič slišala skladbo Mlada piesm s predhodne plošče Bakaline Velike Prvi krajec (2021), ki govori o pesmi kot o mladem dekletu, sva za pet minut popolnoma obnemela, začarana od evokativnih verzov zasedbinega tekstopisca Janija Kutina. Bližnja prijateljica, ki trenutno biva v Amsterdamu, mi je pripovedovala, kako je bila glasba Bakaline Velike v njenih očeh najpomembnejša glasba leta 2022. Morda zato, ker deluje kot nekakšna nevidna vez z domom. V Kutinovih besedilih lahko jasno vidimo brzice reke Soče, opazujemo meglice nad Migovcem, vonjamo pokošene čadrške travnike in slišimo tamkajšnjo zvočno pokrajino. Obenem pa se srečamo s temami, ki le redko najdejo mesto v popularni glasbi.
-
Zgodovinsko obdobje, v katerem je deloval arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967), je bilo burno in vznemirljivo. Navkljub gospodarski krizi je v tridesetih letih 20. stoletja Maribor utripal v dinamičnem družbenem in ekonomskem ritmu. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je Dev izdelal več kot 50 arhitekturnih projektov tudi zato, ker je imel razgledane naročnike. V Mariboru je projektiral javne zgradbe, industrijska poslopja, večstanovanjske stavbe, družinske vile, trgovske lokale, pa tudi počitniške vile na Pohorju. Gradil je svetovljansko arhitekturo in za nekaj trenutkov mesto ob Dravi rešil iz provincialnih spon.
-
20. 1. 2023 | Kultura
Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
18. 1. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / ZAPOVEDI POLITIKOM
V petek izide nova Mladina! Avtor ilustracije na tokratni naslovnici je nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 20. januarja, dalje, pišemo o zapovedi politikom oziroma česa politik ne sme početi, če želi v Sloveniji politično preživeti. Ne zamudite!
-
18. 1. 2023 | Družba
Slovenci naklonjeni teorijam zarote
Evropska družboslovna raziskava (ESS) za odboje 2020-2022 je izmerila delež ljudi, ki verjamejo v različne teorije zarote v štirinajstih evropskih državah. Pokazala je, da smo Slovenci blizu vrha, prehitele so nas le Hrvaška, Bolgarija in Severna Makedonija.
-
19. 1. 2023 | Politika
Svetlana Makarovič ob aferi Rupnik / »Pričakujem, da mi bo država vrnila Prešernovo nagrado«
Ob aferi Rupnik se ob približujočem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad vse glasneje postavlja vprašanje, kaj z nagrado, ki jo je pater Marko Ivan Rupnik prejel za življenjsko delo leta 2000. Pesnica Svetlana Makarovič, ki je nagrado takrat zavrnila, pričakuje, kot je povedala za STA, da ji jo bo država vrnila.
-
18. 1. 2023 | Politika
Golob / »Razmere v slovenskem zdravstvu so še slabše, kot si kdor koli v Sloveniji misli«
Na koalicijskem vrhu, na katerem so se osredotočili samo na področje zdravstva, so se po besedah predsednika vlade Roberta Goloba dogovorili, da bodo vsi prisotni člani koalicije podpisali zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Do četrtka bodo pripravili konkretno časovnico zakonodajnih in izvedbenih ukrepov do leta 2025.
-
19. 1. 2023 | Svet
Odstop novozelandske premierke / »Sem človek. In zame je prišel čas.«
Novozelandska premierka Jacinda Ardern je danes napovedala, da bo najkasneje 7. februarja odstopila s položaja. 42-letnica, ki je državo vodila skozi naravne nesreče, pandemijo covida-19 in najhujši teroristični napad v zgodovini, je pojasnila, da nima več dovolj moči, poročajo tuje tiskovne agencije.
-
18. 1. 2023 | Svet
Vladimir Putin / »Rusija bo zmagala v vojni v Ukrajini«
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izjavil, da ne dvomi, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Kot je dejal, bodo zmago zagotovili enotnost in solidarnost ruskega ljudstva, pogum in junaštvo ruskih vojakov ter ruska vojaška industrija. "Imamo nekaj, na kar se lahko zanesemo," je dodal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
-
18. 1. 2023 | Svet
Zelenski / »Čas, ki ga svobodni svet porabi za razmišljanje, teroristična država porabi za ubijanje«
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahodne zaveznice pozval, naj v pomoči njegovi državi sprejemajo hitrejše odločitve. V luči razprave o dobavi tankov za ukrajinsko vojsko je v video nagovoru zbranih na Svetovnem gospodarskem forumu v Davos posvaril, da "tiranija prehiteva demokracije".
-
18. 1. 2023 | Družba
»Povprečna slovenska šola je na ravni najboljših zasebnih šol v tujini«
"Upam si trditi, da je povprečna slovenska šola na ravni najboljših zasebnih šol v tujini. Dobro bi si bilo ogledati šole v sosednjih državah in primerjati izobrazbo učiteljev, programe šol in pogoje za učenje. Da ne govorimo o šolski prehrani, ki jo v večini držav ne poznajo, o dodatnem, dopolnilnem pouku, individualni in skupinski pomoči, dodatni strokovni pomoči in posledično pri pouku vključevanju specialnih pedagogov, pedagogov, inkluzivnih pedagogov, psihologov v pouk. Cilj obvezne javne osnovne šole je zmanjševanje razlik med učenci. In ker je obvezna, je cilj, da vsi učenci dosežejo vsaj minimalne standarde znanja oziroma uspešno končajo šolo. V javno osnovno šolo hodijo vsi učenci iz šolskega okoliša. Bolj uspešni, manj uspešni po znanju, iz bogatih družin, iz socialno ogroženih družin, priseljenci, begunci. Za učitelje so vsi enako pomembni in dragoceni."
-
18. 1. 2023 | Svet
Petki za prihodnost / Podnebni protest bo 3. marca
Nemški podnebni aktivisti iz gibanja Petki za prihodnost so pozvali k podnebnim protestom in podnebni stavki 3. marca. Predstavnica gibanja Pauline Brünger je opozorila, da fosilna goriva povzročajo uničenje, kot primer pa navedla napovedano rušenje vasi Lützerath zaradi širjenja bližnjega premogovnika, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
-
19. 1. 2023 | Družba
Da je degradacija naravnega okolja ena ključnih groženj našemu planetu (in – upamo – kapitalizmu), čivkajo vsi ptički, ki še niso izumrli. A ob vprašanju podnebne krize posameznik_ca izbira med dvema odgovoroma, ki, čeprav se ne izključujeta, nagovarjata različne skupine ljudi. Prvi trka na vest slehernice_ka, ji/mu nalaga ločevanje odpadkov, potovanje z vlakom in vegansko prehrano, drugi pa jo/ga skuša opolnomočiti v boju proti korporacijam in industriji, glavnim povzročiteljem krize, in ji/mu pri tem zlahka oprosti tudi kak zrezek.
-
18. 1. 2023 | Družba
Zakaj vztrajamo pri zastarelem merjenju napredka?
"Kljub kolektivni pameti vztrajamo pri merjenju napredka, ki odraža desetletja stare teorije. Naslanjamo se skoraj izključno na bruto domači proizvod kot mero gospodarske razvitosti držav. Opredeljen kot vrednost 'vsega proizvedenega blaga in storitev, zmanjšana za vrednosti blaga ali storitev, ki se uporabljajo pri njihovem ustvarjanju', je BDP sicer uporaben, a omejen kazalnik. Če znamo finančno ovrednotiti prispevek čebel, zakaj tega ne storimo tudi za družbeno solidarnost in kohezijo, za neplačano skrbstveno in reproduktivno delo (žensk) – vsaj enako pomembnih za vzdržnost javne blagajne."
-
19. 1. 2023 | Svet
Blokada / Trump zahteva vrnitev na Facebook
Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je preko svojih odvetnikov zahteval, naj ga nemudoma vrnejo na družbeno omrežje Facebook, kjer so mu blokirali račun zaradi napada njegovih privržencev na kongres januarja 2021. Pismo so poslali direktorju starševskega podjetja Meta Marku Zuckerbergu in drugim direktorjem.
-
18. 1. 2023 | Politika
»SDS zavaja z navajanjem popolnoma fiktivne organizacije«
Iniciativa Glas ljudstva v javnem pismu opozarj ana lažno simuliranje samostojne civilne družbe s strani političnih strank (atsroturfing). Ob tem so izpostavili Janševo stranko SDS, za katero so zapisali, da je nedavna napoved stavke, ki poziva k udeležebi upokojenk in upokojencev, le korak dlje v zavestno neetično manipulacijo širše javnosti.
-
18. 1. 2023 | Politika
Javni sektor / Sindikati februarja napovedujejo protestni shod za dostojno plačilo
V delu sindikatov javnega sektorja od vlade zahtevajo, da pripravi rešitve za ureditev plačne problematike in odpravo plačnih nesorazmerij. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bodo 24. februarja organizirali protestni shod za dostojno plačilo.
-
18. 1. 2023 | Politika
»Vrednote antifašizma še danes oblikujejo skupno evropsko pot«
Evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je v torek v Evropskem parlamentu v Strasbourgu priredil okroglo mizo o vrednotah antifašizma v Evropski uniji. Kot je med drugim poudaril, te vrednote še danes oblikujejo skupno evropsko pot. Na razpravi so sodelovali predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) Marijan Križman, slovenska zgodovinarka dr. Nevenka Troha in član italijanskega antifašističnega združenja ANPI Filippo Giuffrida Repaci. Dogodek je z naborom slovenskih domoljubnih pesmi obogatila ženska vokalna skupina Zimzelen iz Nove Gorice. Omizja so se udeležili številni člani in članice ZZB NOB, med poslušalstvom pa so bili tudi slovenski, italijanski in hrvaški evropski poslanci Ljudmila Novak, Milan Brglez, Alessandra Moretti in Tonino Picula, slovenski veleposlanik pri Stalnem predstavništvu pri Svetu Evrope Andrej Slapničar ter visoki predstavnik Slovenije pri Svetu Evrope Matjaž Gruden.
-
18. 1. 2023 | Družba
Protest proti izsekavanju Rožnika
Včeraj se je pred Gradom Tivoli zbralo približno 50 prebivalk in prebivalcev Ljubljane, ki so izrazili jasno nestrinjanje s prekomernim posekom mogočnih dreves v zavarovanem krajinskem parku na Rožniku. Protest so organizirali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in skupina Protestival.
-
18. 1. 2023 | Svet
»Najbolj bo na udaru gradnja stanovanjskih nepremičnin«
Rast gradbeništva v Evropi se bo v obdobju 2023-2025 upočasnila, kažejo izračuni analitske mreže Euroconstruct. Najbolj bo na udaru gradnja stanovanjskih nepremičnin, medtem ko bo najbolj odporna gradnja gradbenih inženirskih objektov, so danes sporočili iz münchenskega inštituta Ifo, ki je član Euroconstructa.
-
18. 1. 2023 | Politika
Predsednik Evropskega sveta / »Osebno podpiram dostavo tankov Ukrajini«
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v današnji razpravi s poslanci Evropskega parlamenta podprl pošiljanje tankov Ukrajini. Ob tem je napovedal, da bodo voditelji držav članic EU na februarskem vrhu govorili o konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer se bodo osredotočili na državne pomoči, solidarnost in financiranje.
-
18. 1. 2023 | Družba
Medtem ko toksičen vplivnež Andrew Tate za romunskimi zapahi čaka na sojenje, ker ga sumijo trgovanja z ljudmi, na dan prihajajo številni dokazi, v katerih očitke potrjuje kar sam. V svojih videih brez zadržkov razlaga o utaji davkov in spolnem izkoriščanju žensk, v javnost pa je prišel tudi star posnetek, v katerem priznava celo posilstvo.
-
17. 1. 2023 | Politika
RTV / Kdo prevzema urednikovanje TV Dnevnika
Včeraj je generalno vodstvo objavilo sporočilo za javnost, da je RTV pridobila medijske pravice za olimpijske igre do leta 2032. V njem so med drugim navedli: "K uspešnosti ponudbe sta pomembno prispevala angažma in izjemen trud pristojnih na RTV Slovenija."
-
18. 1. 2023 | Kultura
Ženske / Junakinje našega vsakdana
V Galeriji Fotografija v Ljubljani bodo 23. januarja ob 18.00 odprli razstavo fotografij Mankice Kranjec z naslovom Spregledane / The Overlooked, ki v ospredje postavlja delavke in jim daje glas. Na piedestal postavlja ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi, v času krize pa se ne zlomi. To so medicinske sestre, dostavljalke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge, ki v času različnih kriz skrbijo, da življenje nemoteno teče naprej.
-
17. 1. 2023 | Politika
Direktorica ZD Ljubljana / »Situacija v Ljubljani še zdaleč ni najslabša«
"Druge izpostave po državi imajo pri družinskih zdravnikih bistveno slabše številke. Ko se začne govoriti o slabem stanju v Ljubljani, to postane neka mantra, ki se ponavlja. Pomanjkanje družinskih zdravnikov beležijo v enoti Moste-Polje, kjer sta od osmih zdravnikov ostala le dva. Poleg tega je pomanjkanje še v enoti Rudnik in Fužine, od koder so odšli po trije zdravniki. Situacija v ZD Ljubljana še zdaleč ni najslabša, predvsem pa ni slaba."
-
18. 1. 2023 | Politika
Tajni dokumenti / Bela hiša ne zna pojasniti zamude
Bela hiša je v torek še naprej zavračala kritike in zahteve kongresnih republikancev po dodatnih informacijah glede zaupnih dokumentov iz časov, ko je bil Joe Biden podpredsednik ZDA, vendar ni znala pojasniti zamude pri objavi informacij niti razloga za njihovo razkrivanje po delih.