• Staš Zgonik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Umiranje po slovensko

    Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti. Več

  • Darja Kocbek

    31. 10. 2016  |  Družba

    Živimo v času strašne brutalnosti, brezbrižni smo do podob trpljenja drugih

    Francija se je odločila porušiti begunsko taborišče v Calaisu, imenovano džungla, v katerem je živelo med 6000 in 8000 ljudi. To so ljudje, ki želijo najti novo življenje. Tisti, ki jih niso premestili v begunske centre, ležijo ob cesti kot bube v upanju, da se bodo prebudili v drugačnem svetu. Nekateri zaviti v odeje sedijo na pločnikih, polnih smeti. Tudi oni so smeti za tiste, ki so v zadnjih tednih za begunske otroke zahtevali zobozdravstvene preglede, da bi lahko določili, koliko so res stari. Vprašanje je, koliko so stari ljudje v Calaisu, so otroci, mladostniki ali odrasli? Se lahko strinjamo vsaj o tem, da so ljudje, tako kot mi, v Guardianu piše Jonathan Jones. Več

  • Jure Trampuš

    31. 10. 2016  |  Politika

    Intervju: Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo? Več

  • Marjan Horvat

    31. 10. 2016  |  Družba

    Fantje in dekleta se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo, ne glede na spol

    Otroška slikanica Rozagroza in Plavalava je premišljen, duhovit, poučen in predvsem kritičen prikaz vzgajanja otrok v stereotipne družbene vloge, določene s spolom. Pripoveduje o dvojčkih Neži in Anžetu, njunih starših in vsiljevanju ideologije modre in roza barve, ki otrokom že od rojstva oži svet odraščanja, saj svet modrega določa, kaj je primerno za fante, roza pa, kaj je primerno za deklice. Dva svetova pri vzgoji otrok sta v sodobni družbi ločena z ostrimi mejami, zamejena sta z družbenimi stereotipi, prehajanje med njima pa je družbeno nezaželeno, tako rekoč prepovedano. Več v novi Mladini

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.« Več

  • IK

    29. 10. 2016  |  Svet

    Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača

    Medtem ko slovenska vlada razmišlja, kako ustreči družbi Uber s spremembo zakodaje, ki bi omogočila popolno prekarizacijo prevozov, gre Velika Britanija, sicer srčika neoliberalnega kapitalizma, v drugo smer. Ameriško podjetje Uber je namreč na Otoku izgubilo sodni spor glede pravic, ki jih mora zagotavljati svojim voznikom. Delavsko sodišče v osrednjem Londonu je razsodilo v prid dvema voznikoma, ki sta terjala plačilo za dopust in bolniško odsotnost ter minimalno plačo. Več

  • Ko gostje začnejo govoriti neumnosti, se je treba na nacionalki le uleči na mizo in izvesti performans

    Nedeljsko TV oddajo na nacionalni televiziji Vikend paket vodita nacionalkin »taksist« Jože Robežnik in trenutno najmanj moteča voditeljica Bernarda Žarn. Biti najmanj moteč je danes močna pogajalska karta v tej instituciji. Oddaja se začne s tako imenovanim Komentatorskim kotičkom, torej precej politično za razvedrilno oddajo. Za kaj pravzaprav gre? Tri slavne (ali polslavne) osebnosti posedijo za mizo in Jože jim predvaja posnetke aktualnih dogodkov preteklega tedna, oni pa jih komentirajo. Gostje Vikend paketa sicer niso nikakršni strokovnjaki, zato bolj streljajo osle, se smejijo, skušajo biti duhoviti, kar jim le redkokdaj uspe, in zasmehujejo politike, o katerih nimajo pojma. Ja, kot smo v zadnjem času že nekajkrat ugotovili, je nacionalka res postala prvakinja v gostovanju nestrokovnih komentatorjev. Tako so za komentatorsko mizo v prvi oktobrski oddaji sedeli do ušes nasmejana pevka Nuška Drašček, ki svoje podpore stranki SDS nikoli ni skrivala, Fredi Miler, pozabljeni »one hit wonder«, ki so ga potegnili iz naftalina, ter Juš Milčinski, improvizator in igralec v novi oddaji Osvežilna fronta. Gostje so nato »predebatirali« nekaj pripravljenih in iz konteksta vzetih posnetkov iz parlamenta, kjer so svoji inteligenci naredili več škode kot koristi. A krivi pravzaprav niso gostje, kljub kalibru, saj jih voditelj v butasto komentiranje pravzaprav (pri)sili, kriv je pač format rubrike. Več v TV kolumni

  • Damjana Kolar

    29. 10. 2016  |  Kultura

    Konstrukcija izmišljene realnosti

    V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo od 3. novembra do 11. decembra na ogled fotografska razstava Igorja Ilića z naslovom Nova stvarnost. Za svoj raziskovalni prikaz konstrukcije resničnosti skozi medij fotografije se je avtor za izhodišče gradnje odločil izdelati set znanstvenofantastičnega filma, ki vsebuje veliko različnih efektov, katerih namen je ustvarjanje novih resničnosti. Fotografije filmskih ustvarjalcev, ki uporabljajo različne pripomočke, razkrivajo njihovo brezbrižnost do manipuliranja z resnico oz. ustvarjajo nove. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Moč slabega spomina

    Evropska politika – tako na ravni unije kot držav – je bila šokirana, ko so 24. junija letos Britanci izglasovali odločitev, da zapustijo unijo. Sledili so intervjuji in analize vodilnih evropskih politikov, da je to sporočilo Britancev hkrati tudi opozorilo in obveza, da mora evropska politika bolj prisluhniti državljanom evropskih držav, da mora začeti slediti njihovim interesom, uvideti, da je to najprej unija, katere namen je blaginja državljanov, ki v njej živijo. Da, razumeli smo, ljudje imajo občutek, da evropska birokracija naprej sledi interesom same birokracije, potem mednarodnih korporacij, državljani evropskih držav pa pridejo šele na koncu. Kesanje na kesanje. Poklapani so hodili po Evropi vodilni evropski politiki, se posipali s pepelom, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz sta govorila o zgodovinski odgovornosti do državljanov Evrope, da jim povrnejo zaupanje v Evropo. Več

  • 28. 10. 2016  |  Politika

    Borut Mekina o tem, da je hrane za lačne otroke dovolj, sočutja pa premalo

    Pogovor je nastal na podlagi članka Ali naj jedo potico>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/290300303&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Politika

    Ali naj jedo potico?

    Obrambno ministrstvo bo v naslednjih dveh letih kupilo 120 kosov domnevno nujno potrebnega ročnega protioklepnega orožja, »z učinkovitim dosegom do 1000 metrov«. To nas bo stalo 4,8 milijona evrov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih pravkar razpravljajo poslanci. Kupili bodo tudi 88 vojaških terenskih vozil za 3,4 milijona evrov. Kupili bodo za 12 milijonov evrov »vojnih sredstev za izgradnjo bataljonskih skupin«. Kupili bodo novo, še večje brezpilotno letalo za 303 tisočake. V Natovo letališče Cerklje bodo vložili še dodatne tri milijone. In za naslednja tri leta poslali 45 vojakov v Litvo, na Natovo misijo zastraševanja Rusije, kar nas bo stalo 12 milijonov evrov. O teh 12 milijonih evrov ni nihče razpravljal v parlamentu. Pravzaprav je država o teh 12 milijonih evrov parlament obvestila šele po tem, ko je denar zavezništvu že obljubila. Več

  • Komu zvoni?

    Pričakovanja velikih bitk vedno spodbudijo potrebo po veličastnih besedah, da lahko reke črnila izdolbejo globoke struge, po katerih nato stečejo hudourniki krvi. Črnilo je vsekakor pomembnejše od krvi; trajno je. Kri slehernikov ponikne v tla, žrtvovanje vojakov v pozabo, veliki govori in slogani, prepisani in ponavljani, pa odmevajo skozi zgodovino. Vojaški in politični voditelji dobro razumejo to logiko in mediji ji vdano sledijo. Bitka za osvoboditev Mosula iz krempljev fanatične Islamske države je še eden izmed takšnih primerov. Nekateri zahodni mediji so jo poimenovali »mati vseh bitk«. A te besede hitro izgubijo pompoznost, ko se spomnimo, da jih je leta 1990 izrekel nekdanji iraški diktator Sadam Husein. Pred začetkom prve zalivske vojne je ljudstvu obljubil, da bo spopad z ameriško vojsko »mati vseh bitk«. Imel je prav, ta vojna je rodila vse naslednje. Več

  • Damjana Kolar

    28. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov od  28. do 31. oktobra. Več

  • Uredništvo

    27. 10. 2016  |  Politika

    Sodišče: Janša mora novinarki plačati 6.500 evrov, kot kaže bo moral enako vsoto odšteti tudi drugi

    Okrajno sodišče v Velenju je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora predsednik stranke SDS Janez Janša novinarki TV Slovenija Mojci Pašek Šetinc plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Druga tožnica v tej zadevi, novinarka nacionalne televizije Eugenija Carl, na sodbo še čaka, vendar glede na okoliščine in identično situacijo, se tudi njej obeta odškodnina v višini 6.000 evrov. Carlova naj bi sodbo prejela v naslednjih dneh. Janša ima nato od prejema pisnega odpravka 15 dni časa, da se zoper tožbo pritoži. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo.  Več

  • Darja Kocbek

    27. 10. 2016  |  Svet

    Begunski otroci iz Sirije v Turčiji šivajo oblačila za evropska modna podjetja

    Preiskava novinarjev britanske TV BBC za oddajo Panorama je pokazala, da v Turčiji begunski in tudi turški otroci, pa odrasli begunci iz Sirije šivajo oblačila za evropski trg. Vsa modna podjetja trdijo, da strogo nadzorujejo svoje dobavne poti in ne odobravajo izkoriščanja beguncev ali otrok. Več

  • 27. 10. 2016  |  Kultura

    Mladinin Proglas na festivalu StopTrik

    Med 27. in 30. 10. 2016 se bo v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru odvil 6. Mednarodni filmski festival StopTrik, prvi evropski festival posvečen umetnosti stop motion animacije. V štirih festivalskih dnevih si bo mogoče ogledati aktualno produkcijo kratkih animiranih filmov zadnjih dveh let in sicer 43 filmov v programu Mednarodnega stop motion tekmovanja in 12 filmov v Tekmovanju Borderlands, ki so bili izbrani izmed več kot dvesto prispelih prijav. Letošnja osrednja tema festivala je “propaganda.” V okviru spremljevalnega programa bo ob 20 obletnici MLADININEGA Proglasa, izbor družbeno angažiranih oglasov, ki nagovarjajo aktualne probleme sodobne družbe, človeka in okolja. Otvoritev razstave MLADINA Proglas bo v petek ob 21:30 v zgornjem nadstropju Salona uporabnih umetnosti. Podroben program festivala

  • Damjana Kolar

    27. 10. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 27. do 30. oktobra. Več

  • 26. 10. 2016  |  Družba

    Državni zbor sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini

    Državni zbor je s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini. Njen cilj je zaščititi žrtve nasilja v družini in izboljšati delovanje državnih institucij pri obravnavi tega. Novela izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok, določa tudi možnosti za ukrepanje policije in sodišč.  O telesnem kaznovanju otrok je Staš Zgonik pisal v naslovni temi Rekviem za šibo

  • Darja Kocbek

    26. 10. 2016  |  Svet

    Google je podrl zid med anonimnim spletnim sledenjem oglasov in uporabniškimi imeni

    Ko je družba Google leta 2007 kupila oglaševalsko mrežo DoubleClick, je ustanovitelj spletnega iskalnika Sergey Brin dejal, da bo zasebnost za Google na prvem mestu po pomembnosti, ko bodo »razmišljali o novih oglaševalskih produktih«. Skoraj deset let je res ločeval obširno DoubleClickovo bazo podatkov o tem, kaj uporabniki iščejo po spletu, od imen in drugih osebnih informacij, ki jih zbere od imetnikov elektronske pošte gmail in drugih računov. Letos poleti pa je na tiho to mejo zasebnosti zbrisal – zbrisal je tiste dele izjave o varovanju zasebnosti, s katerimi je zagotavljal uporabnikom samodejno ločevanje podatkov iz DoubleClickove baze od imen ter drugih osebnih informacij. Več

  • Damjana Kolar

    26. 10. 2016  |  Kultura

    Festival stop motion animacije

    Od 27. do 30. oktobra bo v Salonu uporabnih umetnosti Maribor potekal 6. mednarodni filmski festival StopTrik, ki velja za prvi evropski festival posvečen umetnosti stop motion animacije. V štirih festivalskih dnevih bo ponudil aktualno produkcijo kratkih animiranih filmov zadnjih dveh let z vsega sveta: 43 filmov v programu Mednarodnega stop motion tekmovanja in 12 filmov v tekmovanju Borderlands, ki so bili izbrani izmed več kot dvesto prijavljenih filmov. Več

  • Borut Mekina

    26. 10. 2016  |  Politika

    "Samo nekdo, ki noče videti sveta okrog sebe, lahko vztraja v prepričanju, da bo naslednja generacija živela bolje. Vsa dejstva kažejo drugače."

    O Zdravku Kobetu, profesorju nemške klasične filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, strokovnjaku za največje mislece, kot so Hegel, Kant, Foucault, študentje govorijo s strahospoštovanjem. Da je eden najstrožjih, smo spoznali tudi mi. Intervju je nastajal korak za korakom, s filigranskim izbiranjem misli in klesanjem besed, počasi, vse poletje. Sicer razumljivo, kajti tema, ki smo jo izbrali za pogovor, je ena največjih. V kakšnem svetu živimo, kako smo prišli v to godljo, kako se lahko iz nje izkopljemo, predvsem pa, kako vemo, da smo res v godlji? Več

  • Staš Zgonik

    26. 10. 2016  |  Družba

    Zdravljenje virusa HIV je vse uspešnejše, preprečevanje širjenja okužb pa vse težje

    V prvi polovici letošnjega leta je število na novo odkritih okužb z virusom HIV že skoraj doseglo število okužb, odkritih vse lansko leto. Do konca septembra so jih odkrili že skoraj 60, kar je več kot v do zdaj rekordnem letu 2011, ko so odkrili 55 novih okužb. Število odkritih okužb se zadnjih 30 let iz desetletja v desetletje povečuje. Med letoma 1986 in 1995 je bilo primerov 112, v naslednjem desetletju 177, od leta 2006 do lani pa 442. V primerjavi z večino drugih držav EU, kjer se spoprijemajo s podobnimi naraščajočimi trendi, je primerov sicer še vedno razmeroma malo, niso pa zato nič manj skrb zbujajoči. Več

  • Borut Mekina

    25. 10. 2016  |  Politika

    Janševa doktrina šoka nas je stala več kot 1,5 milijarde evrov

    Pred točno štirimi leti je bila Slovenija klinično mrtva. Vsaj tako je septembra 2012 razlagal Egon Zakrajšek, finančni analitik, ki so ga v tistem času na RTV Slovenija zelo radi vabili v studio in ga predstavljali kot uglednega člana vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve. Ko je pred štirimi leti v enem samem tednu trikrat nastopil na nacionalki, ga je za intervju prosila še avstrijska tiskovna agencija APA. Naslov novice, ki je nastala na podlagi pogovora z Egonom Zakrajškom in so jo potem povzemali in komentirali v Die Presse, Tagesblatt, Tiroler Tageszeitung, Rischio Calcolato, Der Oekonomiker in celo na nekem blogu v Indoneziji, je bil: Slovenija več ne zmore. Več

  • Darja Kocbek

    25. 10. 2016  |  Svet

    Vdor, kakršnega še ni bilo

    Prejšnji petek se je v ZDA zgodil vdor v računalniško omrežje, kakršnega še ni bilo. Za to, da so blokirali družbo Dyn, so neznani napadalci na njegove spletne naslove preusmerili za več kot terabit spletnega prometa. Novost tega vdora, ki se je izvedenci najbolj bojijo, je, da so se napadalci spravili na ključno infrastrukturo svetovnega spleta, poroča die Welt. Dyn opravlja spletne storitve za več velikih podjetij iz ZDA, med njimi sta Netflix in Amazon. Več

  • Damjana Kolar

    25. 10. 2016  |  Kultura

    David Maljković in Pionirji računalniške umetnosti

    V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova Ljubljana bodo 25. oktobra ob 20.00 odprli kar dve razstavi: retrospektivno razstavo enega najprepoznavnejših hrvaških umetnikov srednje generacije Davida Maljkovića in razstavo o začetkih računalniške umetnosti z naslovom Pionirji računalniške umetnosti, na kateri se predstavljajo: Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina OHO (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edward Zajec. Več

  • Darja Kocbek

    24. 10. 2016  |  Svet

    Ameriška velebanka JP Morgan je presenetljivo napovedala prodajo deleža na Kitajskem

    Ameriška velebanka JP Morgan Chaise je napovedala, da se bo umaknila s kitajskega trga vrednostnih papirjev. O tem se pogovarja s partnerjem v skupnem podjetju First Capital Securities. Če bo do umika prišlo, bo JP Morgan Chaise prva globalna investicijska banka, ki se bo umaknila s kitajskega trga vrednostnih papirjev, poroča Reuters. V kitajskih skupnih podjetjih imajo banke iz finančnega središča Wall Street v New Yorku sicer manjšinske deleže. To je tudi razlog za njihovo nezadovoljstvo, ker imajo ustrezno majhen vpliv na upravljanje in lahko poberejo le svojemu deležu primeren zaslužek. Slednji pada zaradi vse večje domače konkurence na kitajskem trgu vrednostnih papirjev. Več

  • Damjana Kolar

    24. 10. 2016  |  Kultura

    Med prezirom in privlačnostjo

    V Kinodvoru v Ljubljani je na ogled film Ko imaš 17 let, francoskega režiserja Andréja Téchinéja, ki je nastal v sodelovanju s soscenaristko in režiserko Céline Sciamma (Pobalinka, Banda punc). Film ponudi pogled na odraščanje dveh mladostnikov, ki skušata razumeti in obvladati svoja čustva, vasica na jugu Francije pa postane psihološka pokrajina odnosa, ki burno niha med prezirom in privlačnostjo. Več

  • Izak Košir

    21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Politika

    Boj za Sokolc

    V Novem mestu je zgodba z Narodnim domom podobna kot v Ljubljani s Tovarno Rog. Uporabniki, ki so stavbi nadeli ime Sokolc, so se zadnje tedne zapletli v spor z občino, saj bi jih ta, kljub številnim kulturnim dejavnostim, ki jih izvajajo, rada izselila. Več

  • Nadlegujete me

    Ste kdaj pomislili, kako se ob protestih proti pravici do splava, ki se vrstijo te dni, počutijo ženske, ki so se na neki točki svojega življenja znašle v tako brezizhodni situaciji, da so naredile splav? Objavljamo zapis mame, ki je splav izbrala, ker je bilo resno ogroženo njeno življenje. Več