Zakaj parada?

V soboto, 11. junija, bodo v Ljubljani in na njenih ulicah pripravili Parado ponosa. Dogajanje, povezano z njo, traja že nekaj dni, potekale so različne prireditve, razstave, predstave improgledališča, uvod v ljubljansko parado so prejšnjo soboto pripravili v Slovenj Gradcu, a paradni sprevod po mestnih ulicah je vedno osrednja prireditev festivala. Je praznovanje »mavričnega obstoja«, zahteva po »vidnosti, enakopravnosti in spoštovanju«.

Grega Repovž

10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Je kdo rekel elektrika?

V trenutku nastajanja tega članka ni jasno, ali je ljubljanski župan Zoran Janković vpleten v korupcijsko afero, povezano z gradnjo plinske elektrarne v Ljubljani. Gre za največjo naložbo v prestolnici, vredno 118 milijonov evrov, kriminalisti pa trdijo, da je bila pri tem poslu ponujena podkupnina 3,5 milijona evrov, pri čemer naj bi bilo 650 tisoč evrov že izplačanih. Policija navaja, da so v afero vpleteni Jankovićevi najožji sodelavci, med njimi direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Dodatno dvome o Jankovićevi čistosti zbuja to, da je bil posrednik za grško družbo, ki jo je Energetika Ljubljana izbrala na razpisu, poslovnež Petar Komljenović, dolgoletni Jankovićev prijatelj in poslovni partner njegovih družb. A hkrati zaradi načetega zaupanja v policijo ta trenutek ne vemo niti, kako verodostojna je preiskava: začela se je v času, ko so nacionalni preiskovalni urad vodili ljudje, ki jih je Janez Janša postavil tja prav z namenom obračunavanja s političnimi nasprotniki – med katerimi je seveda tudi Zoran Janković.

Korak v levo

Zgodilo se je pričakovano in logično: nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba je prvi teden poleg množice političnih funkcionarjev, ki se zamenjajo ob vzpostavitvi novih ministrskih ekip, zamenjala tudi nekaj pomembnejših državnih uradnikov. V skladu s petim odstavkom 83. člena zakona o javnih uslužbencih lahko namreč vsakokratna nova vlada najvišje uradnike – to so vodje vladnih služb, direktorji direktoratov, načelniki upravnih enot in generalni sekretarji – zamenja v prvem letu vladavine, na podlagi kriterija »osebnostne kompatibilnosti« s politično imenovanimi funkcionarji, kot je to zakonodajno spremembo leta 2006 utemeljil tedanji minister za javno upravo Gregor Virant. In eden prvih, ki ga je Golobova vlada zamenjala, je bil Boris Munišič, generalni direktor direktorata za investicije na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

»Pretekla vlada je bila preekstremna za okus večine volivcev«

Alenka Stanič slovenskim podjetjem svetuje pri kadrovanju, išče najboljše ljudi za člane nadzornih svetov in za druge menedžerske funkcije. Najemala so jo tudi državna podjetja, pri svojem delu pa je zaznala veliko primerov političnega kadrovanja, kljub natančno določenim postopkom in pravilom so bili včasih izbrani ljudje, ki o podjetju, njegovem delu niso vedeli veliko, so pa bili všeč politiki. To se je dogajalo že pred leti, izrazito tudi v času prejšnje vlade. Kaj mora nova vlada narediti drugače? Kako preseči imenovanje po političnih preferencah, ne pa po znanju? In kaj narediti s tistimi, ki škodujejo interesom podjetja, katerega poslovanje naj bi nadzorovalo? Alenko Stanič zanima veliko stvari. Po izobrazbi je biologinja in antropologinja, doktorirala je na temo bega možganov, izšel pa je tudi njen roman Ženska proste reje – ta govori o ženskah in moških, o naravi in družbi, o izbiri in, kako pripravno za ta čas, o svobodi.

Tudi Janez Janša je šel v Beograd in čestital Titu za rojstni dan 

Državni zbor je 25. maja za mandatarja potrdil Roberta Goloba – to se je zgodilo na dan, ko se je v nekdanji skupni državi praznoval dan mladosti oziroma Titov rojstni dan. Ob tej priložnosti je poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi izrekel čestitke: »Jaz kot najmlajši poslanec izrekam vsem, ki danes praznujejo, vse čestitke ob dnevu mladosti. Nekaterim to še zmeraj veliko pomeni in prav je, da jih spoštujemo.«

Kje se novi premier čuti šibkega?

Ena največjih težav v preteklosti Slovenije je bila, da so državo vodili vsevedneži, politiki, ki so bili prepričani, da se spoznajo na vse, je predsednik vlade Robert Golob dejal v intervjuju za Mladino aprila letos, pri čemer je s prstom kazal na takratnega premiera Janeza Janšo. »On je tisti, ki vse zna. Je najboljši na področju delovanja demokracije in hkrati mednarodne politike. Zdaj ve največ o vojni v Ukrajini, pred tem je bil največji strokovnjak za zdravstvo – dve leti je interpretiral epidemijo covida, zelo suvereno, pa četudi smo bili nekaj časa vodilni v svetu v smrtih zaradi virusa.« V tej primerjavi naj bi bil Robert Golob sicer velik elektroenergetski strokovnjak na ozkem področju trženja, a to naj bi bila prednost: »To, da je kdo strokovnjak na enem področju, namreč pomeni, da se natančno zaveda, kaj pomeni, da ni strokovnjak na drugem.« Zato je Golob takrat napovedal, da se ne bo sramoval svojih šibkosti in se bo na nekaterih področjih naslanjal na sodelavce. In zdaj, ko je njegov vladni kabinet oblikovan, katera so tista področja, kjer se predsednik vlade čuti šibkega? Očitni področji sta zunanja politika in varnost.

Tacenska ekipa

Policijska akademija v Tacnu »je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki skrbi za strokovno izobraženo in usposobljeno policijo«. Tako piše na njeni spletni strani. Poleg tega že desetletja opravlja še eno, drugačno »funkcijo«. Uporablja se kot nekakšno odlagališče za »neprave« vodstvene kadre po presoji vsakokratnega novega vodstva policije. Tam namreč lahko prevzamejo položaje, ki jim pritičejo oziroma pripadajo, ne da bi ohranili kakršenkoli odločujoč vpliv na policijo. A doslej je po menjavi vlade in s tem menjavi vodstva policije tam pristal po en visok funkcionar ali dva, vlada Janeza Janše pa je (tudi) to kadrovsko prakso »dvignila« na novo raven. Med številnimi policijskimi funkcionarji, ki so se v zadnjih dveh letih znašli v pravi mali kazenski koloniji v Tacnu, sta bila mag. Tatjana Bobnar, nova ministrica za notranje zadeve, in mag. Boštjan Lindav, novi generalni direktor policije.

Blamaža ali zavestno zavajanje?

Vincent van Gogh, Claude Monet, Edgar Degas, Henri Matisse, Joan Miró, Pablo Picasso, Kazimir Malevič, Marc Chagall ... Gre samo za nekaj imen slikarjev, katerih dela bi morala biti preteklo sredo razstavljena v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Zveni naravnost neverjetno, ampak razstava Popotovanja Narodnega muzeja naj bi na ogled javnosti dala kar 160 umetniških del najbolj priznanih predstavnikov moderne umetnosti, ki naj bi jih doma v zasebni zbirki hranila družina Boljkovac. Vendar pa je bila razstava v sredo zgodaj popoldan odpovedana. Dela, kot je ugotavljala strokovna javnost, so namreč več kot očitno ponarejena. Kdo je odgovoren za to popolno blamažo, kot dogodek opisuje stroka, in kaj bi se lahko skrivalo v njenem ozadju?

Sporna zaposlitev

Visokošolski sindikat Slovenije meni, da je mogoče v zaposlitvi nekdanje šolske ministrice Simone Kustec na primorski univerzi zaznati znake korupcije in da univerza za to nima prepričljive ekonomske podlage.

Poprava krivic

Robert Golob je že pred volitvami zagotavljal, da bo njegova vlada popravila krivice, ki jih je v času Janševe vlade z izrekanjem kazni protivladnim protestnikom storila policija. Jasno je bilo, da je bodoči premier govoril v zanosu, ko je dejal: »Sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo.« Tega ni mogoče napraviti kar z vladnim odlokom. Glede na številne specifične situacije tudi nov zakon ne bi bil dovolj. Ali kot je pred dnevi dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan: »Želela bi opozoriti, da ne bo prevelikih pričakovanj oziroma v nekaterih primerih tudi razburjenja javnosti, da ne bomo kar vsepovprek ustavljali teh postopkov in vračali glob.«

Ponosna podpredsednica

Mesec ponosa je v polnem zagonu, pri tem pa je pomembno poudariti tudi vidnost pripadnikov skupnosti LGBTQ+. Pred kratkim smo v Sloveniji z Golobovo vlado dobili prvega ministra, za zdaj je še državni sekretar, ki je razkril svojo istospolno usmerjenost, že nekaj mandatov pa imamo predstavnike oziroma predstavnice skupnosti LGBTQ+, ki so svojo spolno usmerjenost javno razkrili, v državnem zboru.

N'toko

10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Žive meje

Zakaj še nimamo nemških plač?

Po vsej Evropi je odjeknila novica, da namerava nemška vlada zvišati minimalno urno postavko na 12 evrov, kar bi pri povprečnem delovniku na mesec naneslo okoli 2000 evrov. V Sloveniji, kjer imamo pri 1000 evrov nižjem minimalcu primerljive življenjske stroške, je novica naletela na pričakovano ogorčenje. »Kdaj bomo že postali zahodnoevropska država?« Težko se v takih trenutkih izognemo spominom na vstop v Evropsko unijo, ko so politiki z obeh strani meje obljubljali »enakovredno partnerstvo« in »hitro razvojno dohitevanje« novih članic. Danes lahko zgolj začudeno buljimo v podatke in ugotavljamo, da prepad ostaja tako rekoč nespremenjen od leta 2004. Kljub vsem spremembam sistema, davčnim reformam, privatizaciji in evropskim subvencijam ostaja selitev v Nemčijo za Slovence še vedno najhitrejša pot do nemške življenjske ravni.

Mravlje in murni

Sedemindvajsetega aprila je iz Bruslja prišlo pomembno sporočilo. Evropska komisija je vsem državam članicam EU poslala konkretne smernice za pripravo nacionalnih strategij za spoprijemanje z jesenskimi in zimskimi vali koronavirusne bolezni. Po dveh težkih letih se Evropa namreč končno pripravlja na prehod iz akutne faze spopadanja z novim virusom v obdobje sobivanja in normalizacije. Da bi vsaka država izpeljala ta prehod in covid-19 dokončno spravila pod nadzor, pa mora pravočasno poskrbeti, da je bolezen spet ne preseneti. Kajti kot je opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, korona še zdaleč ni premagana ali dokončno obvladana, njen potencial za nove pretrese pa ostaja precejšen. »Ostati moramo budni. Število okužb je še zmeraj visoko po vsej EU, po vsem svetu ljudje še vedno umirajo zaradi okužb s covid-19. Poleg tega se lahko kadarkoli pojavijo nove različice, ki se širijo še hitreje. Toda sedaj končno vemo, kako naprej.«

Madžarski denar

Čeprav se kazenski postopki zoper Janeza Janšo po pravilu vlečejo dolga leta, tečejo vsi drugi postopki pred sodišči tudi v njegovem primeru precej hitreje, bivši predsednik vlade in predsednik SDS pa tožbe praviloma izgublja. Tako je bilo tudi v primeru, ko je Janša v imenu stranke SDS tožil upokojenega univerzitetnega profesorja, sociologa in politologa ddr. Rudija Rizmana.