• Darja Kocbek

    10. 7. 2019  |  Družba

    Ljudje imajo radi prepovedi

    Nemški filozof in publicist Richard David Precht od politikov zahteva več prepovedi. »Ljudje imajo radi prepovedi in politiki tega ne razumejo,« je dejal v pogovoru za Augsburger Allgemeine. Večina ljudi jim najprej nasprotuje, potem pa so veseli, da so. Precht kot primer za to navaja prepoved kajenja v lokalih in javnih prostorih. Brez prepovedi ne bo mogoče zaustaviti podnebnih sprememb. Več

  • Damjana Kolar

    10. 7. 2019  |  Kultura

    Duhovito in ganljivo razmišljanje o vladavini denarja

    Od 10. julija dalje si v Kinodvoru lahko ogledate film Propad ameriškega imperija, v katerem režiser Denys Arcand predstavi duhovito in ganljivo razmišljanje o vladavini denarja in sesuvanju vseh ostalih vrednot v naši družbi. Kanadski režiser je za film Vdor barbarov (2003) prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Več

  • Danes je nov dan

    10. 7. 2019  |  Družba

    Blišč in beda

    San Francisco je mesto, ki se ponaša z daleč največjim številom milijarderjev per capita na svetu. Zasluge za to lahko pripišemo predvsem podjetjem v bližnji Silicijevi dolini, ki jo imajo mnogi za tehnološko središče sveta, med drugimi pa tam domujejo Apple, Facebook in Google.  Več

  • Neža Oder

    9. 7. 2019  |  Svet

    Prelaganje plastične odgovornosti

    Indonezija bo nemudoma vrnila osem zabojnikov ali 210 ton gospodinjskih odpadkov nazaj v Avstralijo, potem ko je inšpekcija določila, da je material preveč onesnažen za reciklažo. Avstralske smeti so namreč vsebovale tudi prepovedane elektronske odpadke, pločevinke, čevlje in steklenice motornega olja. Mnoge od njih spadajo v B3 kategorijo, ki se nanaša na strupene in nevarne snovi. Gre za zadnje v vrsti sporočil, da države jugovzhodne Azije ne bodo odlagališča čezoceanskih odpadkov, piše Guardian. Več

  • Vasja Jager

    9. 7. 2019  |  Družba

    Igor Papič: Profesorji smo znani po tem, da imamo velik ego

    Ljubljanska univerza je častitljiva ustanova, ki letos praznuje stoletnico obstoja; temu primerno so njeni rektorji praviloma starejši možje, le redko kateri je štel pod šesdeset let, vsi pa so bili zavezani tradiciji. Slednjo globoko spoštuje tudi sedanji rektor Igor Papič, s 53 leti drugi najmlajši rektor v njeni zgodovini, ki pa je po duši vendarle roker, zato se ne boji prepihati zatohlih univerzitetnih hodnikov. Za energičnega, vendar uglajenega Papiča ni svetih krav, zasluge si je treba prislužiti z rezultati in trdim delom - takšna miselnost pa med akademiki ni vedno samoumevna in brez nasprotovanja ne gre, je povedal v pogovoru za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019. "Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist. To velja tudi za ostale - kadarkoli se na kakšni izmed fakultet ali znotraj določene katedre pojavi absolutistično vedenje, pride do konflikta. "  Več

  • Jure Trampuš

    9. 7. 2019  |  Kultura

    »Zdi se, da umetnost nima več nobene moči«

    Janez Pipan (1956) je gledališki režiser, vrsto let (1994–2008) je bil ravnatelj ljubljanske Drame, a ga je odstavila politika, prva vlada Janeza Janše. Pred tem obdobjem je režiral v Slovenskem mladinskem gledališču, po njem v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Je prejemnik štirih Borštnikovih nagrad, v svojem opusu pa je ustvaril nekaj prelomnih predstav. Recimo Jančarjev Klementov padec (1988) in uprizoritev Krsta pri Savici Dominika Smoleta (1993). Že leta 1984 je režiral Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Zadnji Pipanovi predstavi sta bili Cankarjevi Hlapci (Drama) in Balzacov Mercadet ali Poslovni človek (MGL). Janez Pipan veliko bere, piše kolumne za Objektiv in predvsem rad predava študentom na ljubljanski AGRFT. Poučuje teorijo gledališke igre. Zanimajo ga zgodovinska realnost, eksistenca in utopija, to so, pravi, »hkrati moje življenje in tudi 'moja' umetnost, kolikor sem jo kdaj s kakšno dlako oplazil, ali je ona oplazila mene«. Več

  • Darja Kocbek

    9. 7. 2019  |  Svet

    Prodajalec sladoleda, ki se je uprl kulturi vplivnežev

    Vedno več strank je od Joeja Nicchija zahtevalo zastonj sladoled. To so samooklicani "vplivneži" (influencerji), ki so mu obljubljali, da bodo fotografijo sladoleda, za katerega jim ni treba plačati, objavili na družbenem omrežju Instagram. Nicchi je te zahteve do zdaj zavračal, pred kratkim pa se je odločil objaviti obvestilo, da influencerji pri njem plačajo dvojno ceno. Tako se je uprl kulturi vplivnežev.  Več

  • Danes je nov dan

    9. 7. 2019  |  Družba

    Pasji dnevi

    Zabeležili smo najbolj vroč junij doslej, znanstveniki pa še enkrat več potrjujejo povezavo med globalnim segrevanjem (in visoko ravnjo CO2) ter vročinskimi vali (ali pa ekstremno nizkimi temperaturami). Več

  • Damjana Kolar

    9. 7. 2019  |  Kultura

    Sintetizirani artefakti sodobne civilizacije

    V ljubljanski Galeriji DLUL je do 4. avgusta v okviru razstavnega cikla Inside Out, ki ga letos prirejajo že šestič, na ogled razstava Boštjana Drinovca in Uroša Potočnika z naslovom Misleci, moduli in algoritmi. Njuno umetniško prakso povezuje eksperimentalna narava in raziskovalna radovednost, s katerima se lotevata iracionalnosti in bizarnosti misleče, na videz razumu podrejene družbe. Kuratorka razstave je dr. Nadja Gnamuš. Več

  • Danes je nov dan

    8. 7. 2019  |  Družba

    S terorizmom proti ''terorizmu''

    Po poročanju zahodnih medijev naj bi Kitajska v duhu nadzorovanja in rangiranja svojih prebivalcev zdaj pod drobnogled vzela še turiste, ki potujejo v Xinjiang – provinco, v kateri prebiva največ etničnih manjšin in kjer kitajska vlada že nekaj let izvaja brutalen nadzor nad Ujguri, tamkajšnjo muslimansko populacijo. Z namenom ''boja proti terorizmu'' in ''preprečevanja verskega ekstremizma'' Kitajska nadzira manjšine ter celo zapira Ujgure v prevzgojne tabore. Več