• Monika Weiss

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Poplava javnih naročil bo povečala korupcijska tveganja

    Načrt za okrevanje in odpornost, ki predvideva izpeljavo za 2,5 milijarde evrov projektov do leta 2026, bo v naslednjih letih sprožil ogromno javnih naročil, zlasti na področjih gradenj, informacijske tehnologije in tudi svetovalnih storitev. Čeprav to prinaša korupcijska tveganja, v Sloveniji razprava o vzpostavitvi učinkovitega nadzora porabe sredstev načrta ne teče. Nasprotno, vlada skuša na več področjih ošibiti varovalke – med drugim v zakonu o javnem naročanju, vodilne neodvisne državne nadzorne institucije pa vse glasneje opozarjajo na nedopustne pritiske. Več

  • Izak Košir

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba

    Domobranec v parlamentarni stavbi

    »Leon spet doma,« je Aleš Ernecl, glavni urednik Nacionalne tiskovne agencije (NTA), ki naj bi bila po njegovem verodostojnejša od STA, v resnici pa gre za alt-right projekt, na Twitterju zapisal k fotografiji, na kateri v dvorani državnega sveta stoji v majici s podobo ikone domobranstva Leona Rupnika. Več

  • Monika Weiss

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika

    Gorivo bomo kupovali pri madžarskem OMV

    Madžarska skupina MOL je ta teden z avstrijsko energetsko družbo OMV podpisala pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež. Več

  • IK, STA

    11. 6. 2021  |  Politika

    Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani

    Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik ni ugodil zahtevi premierja Janeza Janše po izločitvi članov zunajobravnavnega senata, ki mora odločiti o ugovoru na obtožnico v zadevi Trenta, poroča Dnevnik. Janševa obramba pa zdaj izpodbija krajevno pristojnost sodišča, saj ne želi, da bi Janši sodili v Ljubljani. Več

  • Monika Weiss

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Zaradi ravnanj vlade Slovenija zelo v slabi luči

    »Poraba sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) zahteva, glede na to, da gre za denar vseh nas, najvišjo raven transparentnosti in nadzora ter inkluzivnost različnih akterjev na nacionalni in nižjih ravneh. V naši politični skupini Renew Europe/LMŠ, in tudi osebno, se zavzemamo za delovanje urada evropskega tožilca ter za okrepitev pristojnosti drugih evropskih nadzornih institucij, zlasti Evropskega urada proti goljufijam (OLAF) in Evropskega računskega sodišča (ECA). Tu premišljeno zavlačevanje imenovanj delegiranih tožilcev s strani aktualne vlade meče na Slovenijo zelo slabo luč, saj jasno kaže, da se Slovenija kot bodoča država predsedujoča Svetu EU ne zavzema za večji in neodvisni nadzor nad porabo evropskih sredstev. V luči sredstev RRF pa vzbuja dvome o namerah glede porabe teh sredstev. Zaradi vsega navedenega in spornih praks v nekaterih državah članicah, npr. Madžarski, v naši politični skupini nedvoumno zagovarjamo tudi popolno skladnost pogoja spoštovanja vladavine prava z dostopom do evropskih sredstev, tudi v okviru RRF.« Več

  • Jure Trampuš

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Navzkrižje interesov

    Suzana Žilič Fišer je izredna profesorica na mariborski fakulteti za elektroniko, računalništvo in informatiko. Habilitirana je za področje »medijskih komunikacij«. Veliko dela, piše, objavlja, bila je tudi direktorica Evropske prestolnice kulture Maribor. Med drugim že dolgo sedi v strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, ki ocenjujejo prijavljene medijske projekte. Sodelovala je tudi v zadnji, katere odločitve so bile izrazito politično pristranske, večino denarja, ki je zakonsko namenjen za razvoj medijske krajine, so dobili mediji, ki krožijo v orbiti vladnih strank in katoliške cerkve. Med njimi sta Demokracija in Nova24tv. Več

  • Peter Petrovčič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Leni, nesposobni, neprilagojeni …

    Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pred tednom dni na novinarski konferenci predstavil prvi del nekakšne reforme socialne zakonodaje, ki vključuje spremembe štirih zakonov s tega področja. Reforma vsebuje tudi novosti, posebej namenjene točno določeni skupini ljudi, točno določeni narodni manjšini – romski skupnosti. Novi tretji odstavek 38. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih je sicer narodnostno nevtralen, lahko pa bi bil naslovljen tudi »Šola in Romi«. Več

  • Luka Volk

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Oblikovanje za telebane

    V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so se očitno odločili, da zasnovana podoba predsedovanja, ki je nastala pod Šarčevo vlado in za katero je ta odštela 11 tisoč evrov, ni bila dovolj dobra. Tako so že izdelan logotip, izbran na natečaju kot najboljši izmed prispelih 33 del, zavrgli in si izmislili novega. Namesto razpisa novega natečaja so se odločili, da bodo oblikovanje raje prepustili svojemu hišnemu oblikovalcu. Več

  • Patrick Beuth

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Kako sem izgubil obraz

    Podjetja, kot je Clearview AI, skrivaj zbrane fotografije z družbenih omrežij izrabljajo za prepoznavanje obraza in identifikacijo oseb. Takšne programe uporabljajo oblasti in policija po vsem svetu. Kako izvedeti, ali katera od podatkovnih zbirk hrani gradivo o vas, in kako ga odstraniti? Več

  • Michael Sauga  |  foto: Profimedia

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Ekonomija  Za naročnike

    »Ljudje s povprečnim prihodkom so bolj obdavčeni od superbogatašev«

    Predavatelj na Berkeleyju Gabriel Zucman velja za začetnega misleca na področju pravične obdavčitve. Evropsko unijo poziva, naj osuši svoje davčne oaze in koncernom naloži večje davčne obveznosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Kako so ameriški rasisti pred stotimi leti linčali črnsko mesto

    Leta 1944 so v Južni Karolini prijeli 14-letnega Georgea Stinneyja. Bil je temnopolt. Obtožili so ga, da je v Alcoluju, delavskem mestecu, umoril belski deklici. Prič ni bilo. Dokazov tudi ne. Prijeli so ga, ker so pač morali nekoga prijeti. Umora naj bi bil po aretaciji priznal, so rekli, a dokumenta, ki bi to potrjeval, ni bilo na spregled. Ne tedaj ne kasneje. Menda so ga v zaporu povsem izstradali, potem pa so mu rekli: če priznaš umora, dobiš hrano! Vzel je hrano. Kateri otrok pa je ne bi? Na sojenju krivde ni priznal. Ne da je to kaj spremenilo. V poroti so bili itak sami belci. In tudi na sojenju – v nabito polni dvorani – so bili sami belci. Njegov odvetnik prič sploh ni izprašal. Obsodili so ga na smrt. Porota se je odločila v desetih minutah. Njegov odvetnik se ni pritožil. Sojenje – z izbiro porotnikov vred – je trajalo le en dan. Od aretacije do usmrtitve na električnem stolu je minilo le 81 dni. Guverner za pomilostitev ni hotel niti slišati – pisal je celo, da je George obe deklici tudi posilil. Ker je bil premajhen, so ga med eksekucijo na električnem stolu podložili z Biblijo. Več

  • IK, STA

    11. 6. 2021  |  Svet

    Orban za prepoved informiranja o homoseksualnosti 

    Madžarska vladajoča stranka Fidesz je v četrtek predlagala spremembe zakonodaje, s katerimi bi prepovedali informiranje in ozaveščanje o homoseksualnosti ter transspolnosti med mladoletniki. Nevladne organizacije so predlog takoj obsodile. Več

  • Patriotizem kot alibi

    Vse od antike so slogani zvesti spremljevalci javnega življenja. Srečamo jih namreč v oglaševanju, vojaški propagandi, vzgoji in izobraževanju, športu itn. Veni, vidi, vici Julija Cezarja, Just do it blagovne znamke Nike ali pa olimpijsko geslo Hitreje, višje, močneje so samo nekateri izmed najbolj prepoznavnih. Svoje slogane imajo tudi različna družbena gibanja. »Generacija 68« je za svoje privzela geslo ameriškega psihologa Timothyja Learyja »Turn on, tune in, drop out«. Z njim je Leary generacijo 68 pozval k odklopu od takratnega establišmenta in vzpostavitvi alternativnega družbenega reda. Več

  • Samo Rugelj, urednik Filmskih almanahov

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Filmski almanah (1991–2020)

    Na začetku leta 1992 je pri Mladininem filmskem kritiku Marcelu Štefančiču, jr. doma pozvonil Mladinin novinar Ivo Štandeker (1960–1992) in mu prinesel prvi tiskani izvod Filmskega almanaha, almanaha, v katerem so bile zbrane vse Marcelove recenzije kinofilmov leta 1991. Vsi filmi leta, vsi kulti leta, vsi filmski obrazi leta, vsi krahi leta. Preden je Ivo vstopil, je rekel Marcelu: »No, zdaj si pa predstavljaj, kako bo čez deset let, ko jih bo na polici deset. In čez dvajset, ko jih bo dvajset. In čez trideset, ko jih bo trideset.« Tu se je ustavil – pri številki 30. Več

  • Božidar Slapšak

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Zametki urbanega

    Proti koncu lanskega leta so v javnost prišle osupljive, z letalnikom posnete fotografije izkopanega dela železnodobnega naselja na Pungrtu nad Igom s kamnitimi temelji skoraj tipskih lesenih hiš, zgrajenih v nizu ob ulici, ki teče vzdolž masivnega obzidja, pa z ozkimi uličicami med hišami. Za tem nizom je bila ugotovljena še ena ulica, ob njej drugi niz hiš, za njimi pa notranje, morda mlajše obzidje. Tisti, ki nam v tistem predbožičnem času misli niso povsem zapolnile nakupovalne radosti, smo se zdrznili – pa saj to je videti kot pravo urbano tkivo, in to sredi prvega tisočletja pred našim štetjem, v kontinentalni Sloveniji. Dokument je vrhunski, ekipa, ki ga je pridobila, je opravila izjemno delo, podoba si zasluži častno mesto v našem kulturnem spominu. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kolumna  Za naročnike

    Korakamo, kjer hočemo

    Bil je impresiven prizor: na križišču in še naprej v ulice velikanska množica, promet ustavljen, po na hitro urejenem ozvočenju govori Jaša Jenull, 30 tisoč petkovih protestnikov od časa do časa zaploska in zahrumi, prometni policist pomaga preusmeriti v gnečo ujete avtobuse, mimo pripelje vlak in veselo zatrobenta. Robokopi zaman čakajo pred parlamentom, večinoma najbrž olajšani, Janša, Hojs, Olaj pa osmešeni. Jih je mikalo, da bi robokope poslali na križišče in tam udarili po protestnikih? Najbrž, a nad toliko ljudi si še ta režim ne upa. Več

  • Izak Košir

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura

    Nasilne meje

    Slovenska filantropija bo od 14. do 17. junija že dvanajstič pripravila Festival migrantskega filma (FMF). Projekcije bodo v Ljubljani v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in v prostorih Slovenske filantropije. Obiskovalke in obiskovalci si bodo filme lahko ogledali tudi v osmih drugih krajih po Sloveniji, v Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru, Žalcu, Gornji Radgoni, Logatcu, Metliki in Črnomlju. Več

  • Borut Mekina

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Vsi smo turški delavci

    Ko je v bližini Postojne začela rasti tako imenovana turška vas, naselje zabojnikov za 450 turških gradbenih delavcev, ki bodo prihodnja leta gradili železniški tir med Koprom in Postojno, je pristojne prešinila strašljiva misel: Slovenci so v preteklosti s peticijami, protesti in civilnimi pobudami nasprotovali centru za huje in hudo duševno prizadete otroke ali ureditvi materinskih domov, kakšen halo bo šele nastal, ko bomo zraven vasi Orehek nastanili slovenskega prasovražnika, Turka, torej turške delavce. Tako je verjetno nastala dobro premišljena akcija pomiritve tamkajšnje javnosti. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Dva leva  Za naročnike

    Dobro jutro, Evropa

    Če sta bila doslej Janša in janšizem predvsem slovenska nadloga, ki je bila sicer prepoznavna tudi v Uniji, sedaj postajata tudi formalno evropski problem. Še zlasti, ker vsej kritiki in kritičnosti navkljub združena Evropa nima prave volje in moči, da se nadloge reši. Spopad z avtoritarnostjo je trajni in tradicionalni problem liberalne Evrope. Ne da bi vlekli preveč banalne vzporednice, je vendarle vsaj od vzpona nacizma jasno, da Evropa praviloma odpove, ko bi morala pokazati odločnost in voljo. Od razvpitega münchenskega sporazuma, v katerem je Chamberlain ob asistenci Daladiera pokleknil pred diktatom Hitlerja in Mussolinija, pa do vse gnilobe in gnusobe evropskih politikov v pogajanjih z Miloševićem, kar je vsaj za nekaj časa legitimiralo balkansko klavnico. Morda niti ni ključni problem pomanjkanje mehanizmov, ampak predvsem odsotnost elementarne doslednosti. To se je videlo prav pred kratkim, ko sta se zvrstila dva ostudna dogodka. Več

  • Lara Paukovič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Akcija pomoči kulturnikom zunaj institucij 

    V časih, ko so kulturniki državni paraziti številka ena in je marsikateri med njimi ostal brez dela in dohodkov, je dobrodošla solidarnost. Eden od primerov te je akcija Solidarni s kulturo. Pobudo za solidarnostno podporo v obliki finančne pomoči ustvarjalcem in delavcem v kulturi je že marca lani dala prof. Beti Žerovc s Filozofske fakultete v Ljubljani, hitro je postalo jasno, da bodo pandemija in ukrepi za njeno zajezitev prekarne kulturnike prizadeli. Poleg tega je bil na začetku epidemije govor le o oblikah državne pomoči zaposlenim in gospodarstvu, ne pa tudi samozaposlenim. Akcija Solidarni s kulturo naj bi kulturnim delavcem zagotovila premostitveno podporo in plačilo najnujnejših stroškov. Več

  • Lara Paukovič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Obup ni bolezen človeka, ampak družbe

    »Vsi bodo dosegli svoj cilj / le jaz ga ne bom dosegel ... / Ognja prepoln, poln sil, / neizrabljen k pokoju bom legel.« Kako pretresljivo je brati ali poslušati vizionarske verze nekoga, ki je v resnici neizrabljen legel k pokoju – pri rosnih dvaindvajsetih, kmalu po tem, ko se je hudo prehladil med nočnim čakanjem na vlak. Tragičen scenarij, vreden kakšnega romana ali filma. Srečko Kosovel (1904–1926) svoje smrti ni napovedal le v pesmi Predsmrtnica, iz katere so uvodni verzi, ampak še v marsikateri drugi. Včasih si je je želel in jo je težko pričakoval, spet drugič se je je bal; najbolj znana med temi pesmimi je bržkone Slutnja. Morda je prav zato, ker je slutil, da se bo poslovil tako kmalu, ustvarjal v ekstatičnem zanosu – v le nekajletnem ustvarjalnem obdobju je napisal okoli tisoč pesmi, k temu moramo prišteti še številna pisma in publicistična besedila. Bil je tudi urednik mesečnika Mladina, predhodnika današnje Mladine. Več

  • Zoran Smiljanić

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Blast from the past*

    Kadarkoli prejmem paket založbe VigeVageKnjige, me zaščemi od ugodja. Odpiranje je namreč prav posebno, skoraj čutno doživetje, za katero si je treba vzeti čas in uživati v njem. Že na prvi pogled se zdi, kot bi lični zavitek prišel iz davno minulih časov, ko so bile naše babice še mlade in lepe; prijetno hrapav rjavosivi ovojni papir, vrvica, staromodni žig in naslov prejemnika, ročno napisan z estetsko žensko pisavo. Začenjam z odstranjevanjem vrvice. Bilo bi pregrobo, če bi jo zgolj prerezal z nožem ali s škarjami, ne, treba se ji je posvetiti in potrpežljivo razrahljati umetelno zavezan vozel na hrbtu in jo nežno potegniti čez rob, da kot naramnica obleke mehko zdrsne prek ženskega ramena. Z začudenjem opazim, da ovojni papir ni zlepljen z lepilnim trakom, pač pa je tako umetelno prepognjen, da ga drži le vrvica. Ko jo odstranim, se papir brez odpora odlušči in pade na tla. Naslednja plast je mehka folija z zračnimi mehurčki, ki zagotavlja, da bo knjiga v moje roke prišla nepoškodovana in nedotaknjena. Ko slečem še njo, si ne morem kaj, da ne bi z nežnim stiskom palca in kazalca počil mehurček ali dva: pik, pok. Nazadnje je knjiga ovita še v tesno se prilegajoči vijoličasti papir, nežen, gladek in dražljiv, kot svileno perilo, ki se, nič več me ne more presenetiti, barvno ujema z naslovnico knjige. Pod papirjem je zataknjena kartica s prijaznim, samo zame napisanim sporočilom. Šele potem primem v roke objekt poželenja, golo knjigo, jo potipam, potežkam, povoham in razprem ... Le VigeVagePunce znajo svoje stranke tako pocrkljati z vrhunskim embalažnim striptizom. Kakšna pa je sama knjiga? Več

  • IK, STA

    10. 6. 2021  |  Politika

    Zaposleni na STA od vlade pričakujejo takojšen začetek spoštovanja zakona

    Predstavniki zaposlenih na Slovenski tiskovni agenciji (STA) so v odzivu na danes sprejeto uredbo o opravljanju javne službe STA ocenili, da ta v ničemer ne nagovarja ključnih vprašanj za obstanek in razvoj STA. Namesto tega odpira nova vprašanja o avtonomiji agencije, državljani pa bodo dobili manj kakovosten javni servis, so opozorili. Več

  • Franco Juri

    11. 6. 2021  |  Politika

    Leve sanje velikega Gregorja P. 

    Več

  • Tomaž Lavrič

    11. 6. 2021  |  Politika

    Pahor: »Politika zdaj ni umetnost, ampak je precej grob diskurz«

    Več

  • Uredništvo

    10. 6. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: JAneZ

    Jutri izide nova Mladina! Tokratno naslovnico sta zakrivila Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in Borut Krajnc (fotografija). Več o JAneZu, ki si lasti osamosvojitev Slovenije, preberite v naslovni temi jutrišnje Mladine. Priskrbite si svoj izvod, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani od petka, 11. junija, dalje. #Mladina23 Več

  • Uredništvo

    10. 6. 2021  |  Družba

    Cepljenje za nenaročene

    Cepljenje za nenaročene se bo po Sloveniji izvajalo v številnih cepilnih centrih zdravstvenih domov. Večina cepljenj proti COVID-19 bo s cepivom AstraZeneca, nekateri pa bodo cepili s cepivoma Pfizer in Janssen (Johnson&Johnson).  Več

  • Smo socialisti, kar pomeni, da želimo odnos med družbo in kapitalom obrniti

    Kot veste, SDS in NSi poskušata razglasiti Levico za protiustavno. To počnejo zato, ker smo jim trn v peti. A ker nas je težko diskreditirati, ker v našem delovanju ne morejo najti nobenega primera korupcije, političnega kadrovanja in podobno, posušajo ljudi odvrniti od nas s strašenjem, da bomo "vse razlastili". "Pripravite se, prihaja Levica, razlastila bo kmete", je v ponedeljek na POP TV grmel Jožef Horvat (NSi). Več

  • IK, STA

    9. 6. 2021  |  Politika

    Tudi mednarodne novinarske organizacije obsodile Janšev napad 

    Več mednarodnih novinarskih organizacij je danes obsodilo nedeljski zapis premierja Janeza Janše, da je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović "del omrežja lažnih novic", ker je objavila kritično poročilo o svobodi medijev in svobodi izražanja v Sloveniji. Združenja so poročilo podprla, ker da podpira tudi njihove ugotovitve. Več

  • STA

    10. 6. 2021  |  Politika

    Kljukasti križi na oknih ministrstva za kulturo

    Policisti so danes ponoči obravnavali primer vandalizma, pri katerem je neznani storilec z rumeno barvo na pročelje stavbe ministrstva za kulturo narisal več kljukastih križev. Policisti zaenkrat še nadaljujejo z zbiranjem obvestil zaradi suma kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, so sporočili s PU Ljubljana. Več