• Stanka Prodnik

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Ste bogati? Direktor? Vodja tujega podjetja? Na RTV Slovenija vas razumejo. 

    Človek včasih res ne ve, kaj bi si mislil. Naj za začetek stopimo kar dobro v medpraznični čas, moramo se namreč ustaviti v oddaji Dnevnik, ki je bila na TV Slovenija predvajana že 25. aprila. Govor je o prispevku novinarke Tadeje Anžlovar, ob katerem je celotna naša družina jokala – hlipanje pa se je slišalo iz celotne naše soseske, saj se je vsem po vrsti dobesedno trgalo srce. Odmevov sploh nismo gledali tisti dan, ker smo še vedno jokali, tako pretreseni ob grozljivi zgodbi, ki nam jo je predstavila ta pogumna ženska – Tadeja Anžlovar!

  • 9. 5. 2025  |  Kultura

    Svetlana Makarovič / »V SDS so sami primitivci«

    "Saj so sami primitivci, kaj naj si pa mislim ... // ... Kako naj primitivcu razložiš, da je primitiven, ker je tako primitiven, da niti ne razume pojma primitiven. Primitivec niti Sapramiške ne razume. Bere Sapramiško in išče politične akcente notri. Če je pa kreten."

  • Andrej Bolčina, partizan

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    V imenu spomina

    Pišem, kar pomeni, da še živim. Pišem o spominih na dan pred 80 leti, ko so mi vile rojenice podarile še eno življenje in sem v nekaj urah doživel preobrazbo iz otroka v odraslega. To je bil najbolj »zgoščen« dan v mojem življenju.

  • Vesna Teržan

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    S čopičem v boj za Križanke!

    Deset let trajajoča kalvarija Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), ki ima prostore v ljubljanskih Križankah, je v sredo, 7. maja, doživela svetel trenutek, ko so se novinarske konference v njeno podporo, ki je bila kot krik žejnega v puščavi, udeležili nekateri priznani umetniki in umetnice, nekoč dijaki in dijakinje te šole, ter pojasnili, zakaj mora ta ostati v Križankah vsaj še nadaljnjih 80 let. Prihodnje leto bo namreč SŠOF obhajala 80. obletnico ustanovitve in prav toliko let delovanja v Križankah, a država in mesto jo mečeta iz prostorov, ki ji pripadajo zgodovinsko.

  • Jure Trampuš

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Politika  Za naročnike

    V nedeljo se ne bo odločalo o zakonu in pokojninskih nagradah, zadaj je nekaj bolj zloveščega

    V nedeljo bo potekal referendum o zakonu, ki ureja pokojninske dodatke za izredne dosežke v umetnosti. Zaželela si ga je stranka SDS in organizirala tudi zbiranje podpisov, potrebnih za razpis. Opozicijska stran trdi, da varuje slovenske upokojence in upokojenke, da gre za škodljiv zakon, ki je namenjen bogatenju kulturne elite. Vladna stran, še posebej ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, ji odgovarja, da popravlja zdaj veljavni zakon, na podlagi katerega so se brez pravih meril pol stoletja arbitrarno podeljevali častni dodatki umetnikom in včasih tudi kakšnemu znanstveniku. Pri visokih pokojninskih dodatkih gre nedvomno za privilegije, a vendar se država, ki je utemeljena tudi na kulturi, z njimi pokloni tistim, ki ta poklon zaslužijo. Na podoben način se pokloni športnikom, akademikom in še kakšni drugi skupini ljudi.

  • Peter Petrovčič

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    Zakon o tujcih (spet) neustaven

    Ustavno sodišče je po štirih letih premisleka in z najtesnejšo mogočo večino razveljavilo najspornejši del zakona o tujcih, s katerim si je država vzela pravico, da ob večjem migracijskem pritisku preprosto preneha sprejemati prošnje za azil, »zapre« meje in izvaja prisilna vračanja ne glede na osebne okoliščine tujcev.

  • 9. 5. 2025  |  Družba

    »Dlje, ko smo oddaljeni od 2. svetovne vojne, bolj pozabljamo, kakšne grozote so se takrat dogajale«

    "Zgodovina je pokazala, da OZN kot forum, ki bi preprečil kakršno koli vojno, ni nikoli deloval. Že leta 1950 izbruhne korejska vojna. Se je pa v Združenih narodih preprečeval veliki, globalni konflikt, začenši že v drugi polovici 40 let, ko bi lahko v Evropi zelo hitro nastal konflikt, bodisi zaradi vprašanja Nemčije oziroma njene razdelitve bodisi zaradi tržaškega vprašanja, ki ga kar pozabljamo, čeprav je bil to resen konflikt hladne vojne. Tudi OZN je pripomogel preprečiti eskalacijo tega konflikta. OZN oziroma predvsem njegov Varnostni svet je, kot se reče v športnem žargonu, igrišče, kjer so sile izmenjevale svoja mnenja. Generalna skupščina je forum, kjer je na primer Nikita Hruščov izrekel svoje največje grožnje, kjer se je pogovarjalo o sueški krizi, pa o berlinski krizi in podobno. Menim, da je na začetku OZN v veliki meri ubranil to svojo formo, čeprav ni preprečil konfliktov, ampak je bil vsaj parket za mednarodne pogovore. Ta vloga se pozneje zmanjša, predvsem zaradi dostopa do množičnih medijev, ko si politiki začnejo pošiljati informacije preko izjav za medije."

  • Luka Volk

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Politika

    Na odločitev o pokopu žrtev povojnih pobojev bo treba še nekoliko počakati 

    Poleg čevapčičev in piva in delavskih parol letos ob 1. maju na Rožniku ni manjkalo niti pogrevanja polpretekle zgodovine. Ljubljanski župan Zoran Janković je v slavnostnem nagovoru spet poudaril, da »dokler bo to vodstvo mestne občine, v Ljubljani ne bomo dopustili sprememb naše svetle zgodovine. Ne bomo dopustili spomenikov fašistom, nacistom in domačim izdajalcem.« S tem je meril na pobude, da bi v Ljubljani pokopali posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev izpod Macesnove gorice, ki so bili nedavno prepeljani iz garaže kočevske komunale na novo, začasno lokacijo v državno kostnico v Škofji Loki, kjer naj bi počakali na odločitev o končnem pokopu.

  • Luka Volk

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Svet  Za naročnike

    Mrk konservativcev

    Na Pirenejskem polotoku so prejšnji teden v ponedeljek doživeli najhujši izpad električne energije, kar jih pomnijo. Čeprav jim je oskrbo z elektriko v Španiji in na Portugalskem uspelo do naslednjega dne že vzpostaviti, je še zmeraj slišati špekulacije, kaj naj bi povzročilo ta ekstremni dogodek. Če bi si dovolili biti malce zlobni in priliti nekaj olja na ogenj teorij zarote, ki so začele krožiti po družbenih omrežjih, bi lahko ugibali, da je k električnemu mrku prispevalo tudi zgrinjanje konservativcev v Valencio, kjer je prejšnji teden potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP).

  • Vanja Pirc

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Kultura

    Najdimo umetnine, od leta 1945 do 1991 ustvarjene posebej za javne ustanove

    Poznate umetnino, brez katere skorajda ni televizijskih poročil? Krasi preddverje velike dvorane državnega zbora in vedno, ko se kamere vključijo, da bi posnele izjave politikov, je vidna. Kamorkoli se postavijo, je tam, za njihovimi hrbti, saj je dolga kar 67,4 metra. Gre za realsocialistično fresko, na kateri je Slavko Pengov leta 1958 upodobil zgodovino Slovencev od obdobja preseljevanja ljudstev do obdobja po drugi svetovni vojni. Leto pozneje je zanjo prejel Prešernovo nagrado. Fresko so slikarju naročili posebej za ta prostor, in čeprav je povojna oblast motive na njej budno nadzorovala, je poslikava nemi pričevalec tega, kako so bile v času Jugoslavije javne ustanove neločljivo povezane z umetnostjo. Ko so jih gradili, so posebej zanje naročali tudi umetniška dela.

  • Matic Gorenc

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    Kdo povzdiguje glas

    Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič se je v torek udeležil konference, na kateri so govorili o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, in na njej dejal, da »bo Gaza v celoti uničena, civilisti bodo poslani na jug na humanitarno območje brez Hamasa in terorizma, od tam pa bodo začeli množično odhajati v tretje države«. Govoril je o operaciji Gideonovi vozovi, v okviru katere namerava Izrael zasesti Gazo, vse prebivalstvo nasilno preseliti na jug države, »zato, da bi ga zaščitili«, kot je v videu na družbenih medijih dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu, nato pa naj bi se velika večina prebivalcev zaradi nemogočih razmer izselila v sosednja Egipt in Jordanijo. Nova operacija je eksplicitno etnično čiščenje, Egipt in Jordanija pa sta že napovedala, da teh beguncev ne bosta sprejela, saj bi s tem lahko bila sokriva etničnega čiščenja. Iz evropskih držav in Evropske unije smo slišali ogorčenje in pozive Izraelu, naj ne stopnjuje ofenzive, a kaj več od tega se ni zgodilo.

  • Gregor Kocijančič

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Svet  Za naročnike

    Naredimo filme spet ameriške

    V duhu nedavnega rafala carinskih ukrepov, s katerimi naj bi Donald Trump »naredil Ameriko spet veliko«, a namesto tega vztrajno strelja v koleno domačega gospodarstva, je predsednik ZDA napovedal uvedbo stoodstotne carine na vse filme, ki »nastajajo v tujih deželah«.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar Bogomirja Kovača / Mir

    Ob osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne sta Evropa in svet na novi prelomnici. Bivši zavezniki in zmagovalci so že zdavnaj postali nasprotniki, v ukrajinsko-ruski vojni celo sovražniki, slavja, vojaške parade in maše že desetletja prirejajo vsak zase. Obe svetovni vojni v 20. stoletju tvorita domala celoto, novo tridesetletno vojno, mešanico neverjetnega vojaškega nasilja, političnih in ekonomskih kriz. V Evropi so z njima dokončno razpadli imperiji, se zlomili brutalni kolonializmi. Po letu 1945 smo na ruševinah njunih vojnih grozot dobili novo mednarodno ureditev sveta.

  • Dora Trček

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Kultura  Za naročnike

    Prijateljstvo, ki preživi smrt

    V FX-ovi novi nadaljevanki Dying for Sex (Umreti za seks), ki si jo je od aprila mogoče ogledati na pretočni platformi Hulu, protagonistka Molly (igra jo Michelle Williams) nekega navidez povsem običajnega dne s svojim odtujenim možem obišče partnersko terapijo. Težava je (tudi) v tem, da, odkar je bila Molly diagnosticirana z rakom na dojki, ne seksata. Najbrž zato, ker sta se njuni vlogi moža in žene sčasoma preobrazili v vlogi negovalca in pacientke, morda zato, ker ga je »njena plešasta glava preveč spominjala na njegovega očeta«. In ker ga njene prsi preveč spominjajo na mastektomijo, ki ga nenehno opominja, da jo lahko izgubi. Ampak zdaj je zdrava, ni mu več treba skrbeti zanjo, v čem je problem? Vse, kar si želi, je, da bi se je dotaknil, si jo poželel. Terapijo prekine klic, izkaže se, da gre za Mollyjinega zdravnika. Ta ji sporoči usodno novico: najnovejša biopsija je pokazala, da se je rak po dveh letih vrnil. Ne samo to – Molly ima v resnici metastatski rak dojke, ki se je razširil na kosti, možgane in jetra. Diagnoza torej pomeni neizbežno smrt.

  • Damjana Kolar

    9. 5. 2025  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • Uredništvo

    9. 5. 2025  |  Svet

    »Kardinali vedno točno vedo, kaj Cerkev potrebuje v določenem trenutku«

    "O njih si lahko mislimo, kar si hočemo, ampak moramo priznati, da kardinali vedno točno vedo, kaj Cerkev potrebuje v določenem trenutku. In danes je to on. Na čelo globalne Cerkve so postavili človeka, ki je za svet nepopisan list, a ki hkrati v bistvu pooseblja to, kar globalna Cerkev danes je oziroma kar želi biti. Je človek, rojen v velesili, ki pa je vse svoje življenje preživel na obrobju. Je iz ZDA, a bi težko rekli, da je Američan. Tudi sam je rekel, da je človek, ki je deloval v Južni Ameriki, ima tudi perujsko državljanstvo, ampak ki po drugi strani razume tudi ameriškega človeka. Gre za tanke niti povezave med središčem in obrobjem, med močjo in pomoči potrebnimi. Na neki način je to sporočilo, ki ga je s svojim pontifikatom začel papež Frančišek in ki se mu danes Cerkev na tem položaju v resnici ne bo več mogla odreči."

  • STA

    9. 5. 2025  |  Svet

    EU / »Naša prizadevanja za mir v Evropi še niso končana«

    Ponovno potrjujemo zavezanost evropskemu projektu, ki združuje naše narode, in širitvi kot najboljši geopolitični naložbi EU, so v današnji skupni izjavi ob dnevu Evrope sporočili vodje institucij EU. Poudarili so, da njihova prizadevanja za mir v Evropi še niso končana in da je stara celina spet pred velikimi izzivi.

  • Uredništvo

    9. 5. 2025  |  Kultura

    »Resna demokracija takšne teme obravnava na drugačen, zrelejši in bolj odgovoren način«

    "Ni treba daleč nazaj v različne zgodovinske in politične kontekste, da bi razumeli, zakaj so ljudski referendumi, na katerih večina odloča o pravici neke manjšine, že v izhodišču problematični in zgrešeni. In to brez izjeme. Resna demokracija takšne teme obravnava na drugačen, zrelejši in bolj odgovoren način. Toliko bolj, če se dotikajo občutljivih družbenih in socialnih vprašanj. Živimo pa v zagatnih časih, ko demokracija zmeraj bolj figurira kot španska stena za vulgarni populizem in primitivizem. In to z vsemi realnimi posledicami, ki jih na tak način proizvaja. Noben umetnik, ki da kaj nase in na svoje delo, ne želi biti pripadnik nekih privilegiranih družbenih elit. Pri čemer že samo dejstvo, da sploh čutim potrebo to napisati, kaže na vso perfidnost populističnega diskurza. Ki pa se hkrati zelo dobro zaveda, da bodo zmeraj obstajali umetniki, prekarci in samozaposleni, katerih opus bo po objektivni vrednosti in mednarodni odmevnosti daleč presegel zahtevne življenjske in socialne okoliščine, v katerih je nastajal. Morda prav v tem dejstvu tiči tista prava, prikrita referendumska bolečina.​"

  • STA

    9. 5. 2025  |  Svet

    Biden / »Trump izjemno slabo uveljavlja ameriške interese v svetu«

    Bivši predsednik ZDA Joe Biden je v četrtkovem pogovoru na televiziji ABC prevzel odgovornost za zmago Donalda Trumpa na lanskoletnih predsedniških volitvah in to zmago pripisal uspešnemu izkoriščanju seksizma in rasizma s strani Trumpove kampanje.

  • Damjana Kolar

    10. 5. 2025  |  Kultura

    Film tedna / Pingvinove lekcije

    V Kinodvoru bo od 14. maja na ogled film Pingvinove lekcije, ki spremlja zgodbo britanskega učitelja, ki se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaposli v Argentini in mu pingvin, ki ga reši s plaže, popolnoma spremeni življenje. Dramo je režiral Peter Cattaneo, scenarij je napisal Jeff Pope po istoimenski knjigi avtorja Toma Michella iz leta 2015. 

  • STA

    9. 5. 2025  |  Svet

    Kaj bo storil Trump, če Zelenski in Putin ne bosta spoštovala premirja?

    Ameriški predsednik Donald Trump je po četrtkovem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponovno pozval k 30-dnevnemu premirju med Ukrajino in Rusijo ter zagrozil s sankcijami, če premirja ne bosta spoštovali. Poziv k premirju je podprla tudi skupina desetih severnoevropskih držav.

  • STA

    8. 5. 2025  |  Svet

    Prvi ameriški papež / Novi poglavar Rimskokatoliške cerkve je Leon XIV.

    Novi poglavar Rimskokatoliške cerkve je danes postal ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV., je množici na Trgu sv. Petra po sporočilu "habemus papam" povedal kardinal protodiakon Dominique Mamberti. Novi papež se je že pojavil na balkonu bazilike in pozdravil zbrane vernike. Podelil bo blagoslov mestu in svetu.

  • STA

    8. 5. 2025  |  Svet

    Prvi papež iz ZDA je velik del življenja preživel v Peruju 

    Kardinal Robert Francis Prevost, ki je danes postal papež Leon XIV., je bil rojen v ZDA, velik del življenja pa je preživel kot misijonar v Peruju. Njegova stališča naj bi bila podobna stališčem njegovega predhodnika papeža Frančiška.

  • STA

    8. 5. 2025  |  Svet

    Papež Leon XIV. / »Pomagajte nam in drug drugemu graditi mostove«

    Mir z vsemi vami, je vernikom v svojem prvem nagovoru sporočil novoizvoljeni papež Leon XIV., ki je v italijanščini nagovoril zbrane na Trgu sv. Petra. Tudi sicer je bil poudarek njegovega prvega nagovora na miru. Ob tem je ljudi po svetu pozval h "gradnji mostov" in se poklonil svojemu predhodniku Frančišku.

  • STA

    8. 5. 2025  |  Svet

    Izbran je novi papež / Iz dimnika Sikstinske kapele se je pokadil bel dim

    Kardinali, od srede zbrani na konklavu v Vatikanu, so danes izvolili novega papeža. Bel dim, ki sporoča, da je eden izmed njih zbral potrebno večino glasov, se je iz dimnika nad Sikstinsko kapelo pokadil malo po 18. uri. Kmalu je novega poglavarja Cerkve, ki bo nasledil aprila preminulega Frančiška, pričakovati na balkonu bazilike svetega Petra.

  • Uredništvo

    7. 5. 2025  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / FAŠIZEM ŠE VEDNO ŽIVI

    V petek, 9. maja, izide nova Mladina! V 19. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, pišemo o tem, da fašizem še vedno živi. Med drugim si lahko v novi številki preberete tudi intervjuja s sindikalistko Lidijo Jerkič in režiserjem Oliverjem Frljićem. 

  • STA

    7. 5. 2025  |  Družba

    »Tretja svetovna vojna je praktično tukaj«

    Zgodovinarja Bojan Godeša in Jože Pirjevec opozarjata, da je druga svetovna vojna dala lekcijo, kaj se ne sme več zgoditi, a se spomin nanjo izgublja oz. prihaja do reinterpretacije. Menita, da trenutne razmere v svetu spominjajo na tiste med svetovnima vojnama in svarita, da bi lahko terjale visoko ceno.

  • STA

    8. 5. 2025  |  Politika

    Urška Klakočar Zupančič / »Končana je bila najbolj strahotna morija v človeški zgodovini«

    Predsednica Državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je ob 80. obletnici konca II. svetovne vojne danes opozorila, da se Evropa in svet trenutno soočata s težjimi izzivi kot kadarkoli prej. V svoji poslanici je zato pozvala k miru, varnosti in blaginji kot ključnim vrednotam.

  • STA

    8. 5. 2025  |  Politika

    »Slovenci bodo s svojo neudeležbo na referendumu sporočili svojo odločitev«

    Nedeljski referendum o dodatkih k pokojninam umetnikov je napad na slovensko nacionalno identiteto in kritično misel, meni predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Kot je poudarila, je namreč kultura tista, ki je stoletja gradila nacionalno identiteto, sama pa ne bo sodelovala v njenem ponižanju, zato se referendumskega glasovanja ne bo udeležila.